Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20, 20/1, 20/1-č.
napredovanje v naziv - svetnik - mednarodni kongres ali konferenca - dokazno breme - podobni primeri
Tudi okoliščina, da je povzetek tožničinih prispevkov objavljen v zborniku, ne more izpodbiti predmetne odločitve, saj ta objava ne izkazuje, ne da je šlo dejansko za mednarodni posvet ali konferenco, ne da je na njej tožeča stranka izvedla referat.
Pri razlagi tožene stranke gre za ustavno neskladno razlago 24.a člena ZVrt, ker ni nobenega razloga za to, da bi se za varovanje otrok v okviru vrtca dopuščalo izvajanje te dejavnosti v poslovnem prostoru, medtem ko to ne bi enako veljalo tudi za varuhe predšolskih otrok, za katere je po očitno zmotnem stališču tožene stranke obvezno, da izvajajo svojo dejavnost izključno le v stanovanjskem prostoru, saj navedeno pomeni brez kakršnekoli dejanske oziroma realne podlage bistveno strožje in neenako obravnavanje dejavnosti varuhov predšolskih otrok, kot taiste dejavnosti varstva predšolskih otrok v okviru vrtcev.
ZVis člen 55, 56. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 214.
šolstvo - visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - pogoji za izvolitev - ponovna izvolitev - zavrnitev
Tožnik količinskega pogoja bibliografije za zadnje volilno obdobje, to je pogoja iz drugega odstavka 73. člena Meril, ne izpolnjuje, zato pogojev za ponovno (šesto) izvolitev v isti naziv, to je v naziv asistenta, ne izpolnjuje.
upravni spor - obnova postopka - ustavitev postopka
Zaradi napake pri odpošiljanju tožbe in sodbe ter preverjanju povratnic, predlagatelju obnove ni bila dana možnost udeležbe v upravnem sporu. Predlagatelj obnove se na to napako ni mogel sklicevati v prejšnjem postopku. Predlog za obnovo ima vse potrebne sestavine in je bil vložen pravočasno.
Tožnik se sprva ni odzval na predlog za obnovo postopka, v njegovi zadnji vlogi pa pravi, da je nadaljevanje zadeve nesmiselno in da ne bo podajal nadaljnjih stališč v predmetni zadevi, zato sodišče šteje, da je tožnik umaknil tožbo in je posledično sodišče postopek obravnavanja tožbe s sklepom ustavilo.
ZOFVI člen 105. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - načelo enakosti
Tožnica ni izkazala, da je dejansko izvedla pet referatov na dveh mednarodnih konferencah. Izkazati bi bilo namreč treba dejansko izvedbo (predstavitev) samostojnega referata na dogodku, ki je mednarodna konferenca, ne zadošča pa le dokazovanje okoliščin glede posameznega prispevka, kot tudi ne sama navedba oziroma objava v zbornikih. Pri tem sodišče poudarja, da ni ovire za to, da organ, ko se pojavi dvom v verodostojnost določenih listin, od stranke zahteva več, kot se je sicer zahtevalo pri odločanju pred tem.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - pristojnost
Tožnik utemeljuje težko popravljivo škodo z navedbo, da je zaradi odločbe dobil redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V kolikor bi namreč tožnik uspel tako v upravnem sporu kot tudi v delovnem sporu in bi bila izpodbijana odločba odpravljena, v ponovnem odločanju pa bi bil izvoljen za rednega profesorja, in če bi uspel tudi pri delovnem sodišču na način, da bi ga morala tožena stranka sprejeti nazaj na delo, torej ne gre za take vrste škode, ki se je nikakor ne bi dalo popraviti. Razen tega je treba upoštevati, da je tožnik delno zaposlen tudi pri drugem delodajalcu - delodajalcu A, kar pomeni, da ne bi ostal povsem brez sredstev za preživljanje.
ZOFVI člen 105. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv
Iz izpodbijane odločbe in spisov zadeve izhaja, da je toženka k predložiti programa posveta tožnika pozvala prav zato, ker naj bi bil iz programa razviden posamezni referent, naslov izvedenega referata ter kraj in čas izvedbe in s tem tiste ključne okoliščine, ki kažejo na dejansko izvedbo referatov. Takšnih programov za zadevne posvete tožnik nesporno ni predložil. Navedene dejanske okoliščine pa tudi niso razvidne iz ostalih dokazil, ki jih je predložil. Objava v zborniku kot taka namreč ne izkazuje tudi izvedbe referata na mednarodni konferenci.
ZViS-G člen 55, 55/7, 57. Statut UP-UPB2 člen 140, 142. ZUP člen 214.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv redni profesor - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
V obrazložitvi izpodbijane odločbe ni obrazloženo mnenje študentskih svetov, saj ni navedenega nič o tem, kakšno je bilo mnenje študentskih svetov (negativno ali pozitivno), niti ni obrazloženo mnenje strokovnih poročevalcev, saj strokovna mnenja poročevalcev za oceno tožnikove strokovne usposobljenosti v izpodbijanem aktu niso navedena in se ne ve, ali so bila pozitivna ali negativna. Prav tako v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni nobenih razlogov o (ne)izpolnjevanju kvalitativnih in kvantitativnih meril oziroma kriterijev v skladu z merili za izvolitev v naziv. Ker izpodbijani akt nima bistvenih sestavin obrazložitve odločbe po 214. členu ZUP,sodišče ne more preizkusiti njegove zakonitosti.
ZVis člen 10, 52, 52/1, 55, 57. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-7. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 213, 214, 215, 218, 220a, 222.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv docent - avtonomija univerze - smiselna uporaba določb ZUP - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
Iz obrazložitve odločbe prve stopnje ne izhaja, kako je organ izvajal svojo avtonomno akademsko presojo dela tožeče stranke ter njenih strokovnih in pedagoških usposobljenosti, kar pomeni, da obrazložitev ne ustreza s strani Univerze postavljenim kriterijem argumentiranega odločanja. Obenem je s tem kršila tudi določbo 214. člen ZUP glede vsebine obrazložitve odločbe.
Iz odločbe ni razvidno, da bi bila tožeča stranka s pojasnili ŠS seznanjena pred izdajo izpodbijane odločbe, da bi se lahko skladno z načelom zaslišanja stranke do njih opredelila. Organ prve stopnje bi moral tožeči stranki dati možnost, da se opredeli do pojasnil ŠS, pri svoji odločitvi nato upoštevati pripombe tožeče stranke na mnenje ŠS (in morebitne dodatne pripombe na pojasnila ŠS), ter v obrazložitvi odločbe argumentirano navesti, zakaj sledi pri svoji odločitvi bodisi mnenju ŠS ali mnenju tožeče stranke.
Čeprav je tožena stranka avtonomna pri odločanju o izvolitvi v naziv in velja avtonomija univerze, mora v postopku upoštevati vsaj osnovne procesne pravice strank. Ena od teh pravic je pravica do obrazložitve odločbe. Senat fakultete sicer lahko nekoga izvoli ali pa ga ne izvoli, vendar pa mora biti v vsakem primeru sprejeti akt obrazložen v tolikšnem obsegu, da je upoštevano ustavno določilo o pravici do enakega varstva pravic. V okvir te pravice pa sodi tudi pravica do obrazložene odločitve.
ZVis člen 6, 79, 79/1. URS člen 58. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1.
visoko šolstvo - doktorat znanosti - ocena - doktorska disertacija - pristojnost
Določba 79. člena ZViS ne predstavlja pravne podlage za nadzor toženke nad izvajanjem poučevanja, raziskovanja in ocenjevanja znanja študentov, torej nad izvajanjem visokošolske dejavnosti Univerze v Ljubljani. To pomeni, da toženka za opravo nadzora nad delom Univerze v Ljubljani, kakršnega po vsebini zahteva tožnik v svoji vlogi z dne 18. 11. 2011, ni pristojna.
Odločanje o pravilnosti ocene tožnikovega doktorskega dela in postopka njegovega doktorskega študija, kar po vsebini izpodbija tožnik v predmetni vlogi, namreč ne predstavlja upravnega odločanja, pač pa gre za drugo javnopravno zadevo po 4. členu ZUP, za odločanje o kateri pa ni pristojna toženka.
URS člen 58. ZVis člen 6, 6/2, 71. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 169, 169/1, 169/2, 171.
visoko šolstvo - doktorat znanosti - doktorska disertacija - zavrnitev doktorske disertacije - komisija - avtonomija univerze
Da je bila komisija za oceno in zagovor doktorske disertacije sestavljena v skladu z določbami Statuta univerze v Ljubljani ter pravil in postopkov za doktorski študij na Univerzi v Ljubljani, pojasnjuje tudi drugostopenjski organ v pritožbeni odločbi, ko ugotavlja, da imajo vsi trije poročevalci za oceno tožničine doktorske disertacije doktorat znanosti ter izkazano ustrezno znanstveno bibliografijo. Po presoji sodišča je obrazložitev pritožbene odločbe v zvezi s kompetentnostjo članov komisije za oceno tožničine doktorske disertacije sicer skopa, iz nje pa vendarle izhajajo ključni razlogi, ki so narekovali zavrnitev tožničine pritožbe zoper sklep prve stopnje. Glede na to ter ob upoštevanju nespornega dejstva, da tožnica zoper sklep o imenovanju komisije za oceno in zagovor doktorske disertacije ni ugovarjala oziroma takšnega ugovora, ni podala v fazi ocenjevanja njene doktorske disertacije s strani imenovane komisije, niti ni pojasnila, zakaj ne, sodišče tega tožbenega ugovora ni moglo upoštevati.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20. ZUP člen 140.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Po presoji sodišča je tožena stranka pri točkovanju navedenih referatov oziroma pri vrednotenju navedenega strokovnega dela, iz razlogov, ki jih je obširno navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, utemeljeno podvomila v verodostojnost potrdil o izvedbi referatov, ki jih je izdalo C. in ki so bili kot dokazilo priloženi predlogu za napredovanje. Tožena stranka je zato tožnico tudi utemeljeno pozvala na dopolnitev predloga, da bi dokazala resničnost izvedbe referatov na mednarodnih znanstvenih posvetih s predložitvijo programov posvetov, iz katerih bo razviden izvajalec referata, naslov referata in kdaj je bil referat izveden, torej dokazil, s katerimi bi bila izkazana dejanska izvedba spornih referatov. Predlagatelj napredovanja oziroma stranka postopka je namreč tista, ki mora svoje navedbe v vlogi tudi dokazati, hkrati pa ni ovire za to, da tožena stranka predložena dokazila oceni oziroma zahteva predložitev dodatnih dokazil, če meni, da predložena dokazila ne dokazujejo tistega, kar se v vlogi zatrjuje.
tožba v upravnem sporu - pasivna legitimacija - avtonomija državne univerze - zavrnitev doktorata
Sodišče je v upravnih sporih članici državne univerze na podlagi 58. člena Ustave ter druge alineje drugega odstavka 6. člena in četrtega odstavka 10. člena Zakona o visokem šolstvu že priznalo sposobnost samostojnega vlaganja tožbe v upravnem sporu. To pomeni, da je tudi članica državne univerze lahko samostojno tožena v upravnem sporu.
Sodišče ugotavlja, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati strokovne ocene doktorske disertacije, na podlagi katere je sprejeta odločitev, da se kandidatova (v konkretnem primeru tožničina) doktorska disertacija zavrne. Gre namreč za strokovno pedagoško opravilo, pri katerem mora imeti pristojni organ tožene stranke vso avtonomijo in v njegova stališča glede tega vprašanja sodišče ne more posegati ali jih presojati.
odvzem magistrskega naslova - pogoji za odvzem naslova - presoja izvirnosti dela - retroaktivnost - avtonomija univerze - uporaba ZUP
Magistrska naloga je študentova individualna intelektualna stvaritev, ki je pisno izražena in je rezultat znanstvenoraziskovalnega dela kandidata, ter pomeni prispevek k znanosti in stroki na izbranem področju. Študent krši vsebinske zahteve pri sestavi naloge, če naloga ne izpolnjuje pogojev (44. in 45. člen Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP) ali če vsebuje prepisana besedila drugih avtorjev, brez navedbe avtorja.
ZSV člen 69, 69/1 69/2, 70, 70/1, 74/1, 74/2. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 4.
strokovni delavec na področju socialnega varstva - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - strokovni izpit - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec
Predmet tega upravnega spora ni vprašanje nezmožnosti pristopa k strokovnemu izpitu, ampak zavrnitev predloga za napredovanje v naziv.
ZVis člen 55, 55/7. ZUP člen 9, 214, 237, 254, 254/2.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv izredni profesor - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
Prvostopenjski organ se v obrazložitvi izpodbijanega akta zgolj sklicuje na sklep HK UL z dne 14. 4. 2016, da tožnik ne izpolnjuje v celoti vseh pogojev za izvolitev v naziv izrednega profesorja, pri čemer obrazloženo ne pojasni, ali se in zakaj se s takšno ugotovitvijo HK UL tudi sam strinja oziroma zakaj je takšni ugotovitvi HK UL, ki v izpodbijani odločbi niti ni povzeta (sklep HK UL pa tožniku tudi ni bil vročen), sledil, namesto, da bi soočil argumente treh poročevalcev s predmetnega znanstvenega področja glede mednarodne odmevnosti konkretnih del tožnika, ki so sporni, z argumenti HK UL oziroma, da bi to storila že HK UL, na kar bi sicer HK UL moral opozoriti drugostopenjski organ. Kadar pride do tako bistvenega razlikovanja med ugotovitvami dveh ekspertnih teles, je takšno soočenje in celovita dokazna ocena nujna za zakonito odločanje.
evidenca - molk organa - začetek opravljanja dejavnosti - pristojnost za odločanje - vpis v evidenco - visokošolski zavod - zasebni zavod
Določba prvega odstavka 82a. člena ZVis, na katero je toženka oprla izpodbijano odločitev, ne daje podlage za stališče, da bi toženka kot upravljavec eVŠ ob obdelovanju podatkov iz evidenc eVŠ oziroma njihovem vnosu v evidence eVŠ, lahko presojala, ali so izpolnjeni materialnopravni pogoji po določbah ZVis, kot se sklicuje v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
Toženka kot upravljavka eVŠ je dolžna v evidence eVŠ vpisati podatke, ki jih določa ZVis. Podatke za eVŠ evidenco visokošolskih zavodov in eVŠ evidenco študijskih programov je dolžna pridobiti v skladu s prvim odstavkom 82. člena ZVis.
visoko šolstvo - izvolitev v naziv - docent - mnenje študentskega sveta - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo iz razlogov, ker je pomanjkljivo obrazložena, kar je posledica tega, da prvostopenjski organ predhodno tožnici ni poslal študentskega mnenja v izjasnitev, do morebitnih stališč tožnice do tega mnenja pa se posledično temu tudi ni mogel opredeliti, stališča tožnice do študentskega mnenja pa v svoji odločbi tudi ni presodil drugostopenjski organ, s čemer bi to napako lahko popravil.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 17, 17/č, 17/č-2.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo
Tožena stranka tožeče stranke ni pozivala zgolj na predložitev programov posvetov Združenja A., saj je v pozivu navedeno, naj predlog za napredovanje v naziv dopolni ustrezno v 30 dneh po prejemu dopisa, pri čemer ni navedeno, da bi bila lahko dodatna dokazila zgolj programi posvetov. Ta poziv je možno razumeti tako, da bi lahko tožeča stranka predložila kakršnakoli dokazila.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - napredovanje v naziv mentor - pogoji za napredovanje
V nazive po ZOFVI napredujejo tisti strokovi delavci, ki so zaposleni v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih, ne glede na to ali jih je ustanovila država ali lokalna skupnost. Kot javno vzgojno izobraževalni zavod po ZOFVI se obravnavajo zgolj zavodi, ki 1) izvajajo javno vzgoljno izobraževalne programe po 8. členu ZOFVI in 2) so vpisani v razvid izvajalcev teh programov pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, posledično lahko minister odloča le o napredovanju tistih strokovnih delavcev, ki so zaposleni pri delodajalcu, ki izpolnjuje oba pogoja.