SKPG člen 44, 44/4. Kolektivna pogodba med delavci in podjetji drobnega gospodarstva člen 42, 42/4-4.
solidarnostna pomoč - nesreča pri delu
Po določbi 42. člena kolektivne pogodbe med delavci in podjetji drobnega gospodarstva (Uradni list RS, št. 20/91) pripada delavcu solidarnostna pomoč v primeru daljše bolezni. Odsotnost zaradi daljše bolezni je tudi taka odsotnost, ki je posledica nezgode na delu.
Delavec v obdobju bolniškega staleža res prejema 100-odstotno nadomestilo plače, vendar ne prejema dejanske plače, kot če bi delal, saj ne prejema plače iz naslova učinkovitosti oz. stimulativnega dela.
ZPP (1977) člen 373, 373-2, 373, 373-2. ZOR člen 600, 600.
pogodba o delu - listina - aktivna legitimacija
Predmet Pogodbe št. 1/95 je bila izdelava, prevoz in montaža opreme (tj. blagajniških pultov in druge vgradne opreme) na objektu ter montaža tipske opreme, katero bodo dobavili drugi dobavitelji (1. člen pogodbe). To pa predstavlja predmet pogodbe o delu (600. člen ZOR), ne pa gradbene pogodbe, kot zmotno zatrjuje tožena stranka. Glede na naravo, obseg in zahtevnost namreč ne gre za takšna dela, da bi jih lahko šteli za gredbena dela.
Za nakupno komisijo je značilno, da komisionar kupuje blago za svojega komitenta, toda v svojem imenu. Zato je on tisti, ki nastopa proti prodajalcu kot kupec. Zaradi navedenega lahko prodajalec zahteva plačilo samo od komisionarja, in ne od njegovega komitenta. Ta je namreč v pravnem razmerju samo s komisionarjem, in sicer na podlagi komisijske pogodbe, ne pa s prodajalcem.
Kadar je že dovoljena izvršba z rubežem, hrambo in prodajo vseh dolžnikovih premičnin, ni dovoljena začasna odredba s hrambo posameznih od teh premičnin, ker bo namen zavarovanja dosežen z opravo izvršbe.
KZ člen 134, 134/1-3, 134, 134/1-3. ZKP člen 373, 373.
ugotovitev dejanskega stanja - dejanje oškodovanca - vzročna zveza
Če se očitno vinjeni oškodovanec neprimerno obnaša do obdolženca, ki ga zaradi tega odrine tako, da oškodovanec pade po tleh in se hudo telesno poškoduje, je podana krivdna oblika nezavestne malomarnosti.
vrnitev v prejšnje stanje - odstop terjatve s pogodbo - cesija
Predloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku v gospodarskih sporih ni mogoče dati ustno na zapisnik pri sodišču. Ker Zakon (o obligacijskih razmerjih) za odstop terjatve s pogodbo ne določa pismene oblike, ni treba, da stranki svoje soglasje za sklenitev cesijske pogodbe izrazita z njenim podpisom.
Tožnik, ki umakne tožbo mora povrniti nasprotni stranki stroške. Te obveznosti je prost le, če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Če namreč toženec šele med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna in zato mora plačati pravdne stroške, če le ne gre za izjemni primer, ko ni dal povoda za tožbo. Glede dolžnikovega upravičenja po 274. čl. ZIP (oziroma 279. čl. ZIZ) navedeno pomeni, da upnik predlaganega sredstva zavarovanja ni opravičil in se je v okviru dispozicije s svojim predlogom oziroma zahtevkom odrekel presoji njegove utemeljenosti. Nasprotna ugotovitev bi bila mogoča le v primeru, da bi predlog za zavarovanje umaknil zaradi in takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka, katerega varstvo je z začasno odredbo predlagal.
Pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka ni zatrjevala niti da hladilni stroj ni bil potreben niti da ga ni prejela, prav tako pa tudi ni nasprotovala navedbam tožene stranke, da je bilo najprej izvršeno plačilo in šele nato je bil stroj izdelan ter dostavljen. Zato je prvostopno sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na to odločilno pravno dejstvo. Za znesek 480.000,00 SIT, ki ga je tožeča stranka naročila plačati toženi stranki preko svojega dolžnika D. d.d., je od tožene stranke kak mesec po plačilu prejela hladilno napravo. Stečajna masa, ki je bila tako zmanjšana za 480.000,00 SIT, je bila povečana za hladilno napravo, ki je bila vredna prav toliko. Objektivni element izpodbojnosti tako ni podan.
stečajni postopek - prijava terjatve - napotitev na pravdo - sklep o napotitvi na pravdo - pravni interes
Napotitveni sklep pravni interes predpostavlja, zato pravdno sodišče stranki, ki je bila napotena na pravdo, pravnega interesa zaradi pomanjkanja ne more odreči. To velja tudi v primeru, če je napotitveni sklep nepravilen.
ZPP (1977) člen 421, 421-2, 421-3, 421-9, 421, 421-2, 421-3, 421-9. ZIP člen 55a, 55a/6, 55a, 55a/6.
obnova postopka
Če dolžnik v predlogu za obnovo postopka uveljavlja več razlogov za obnovo postopka, mora sodišče prve stopnje v sklepu s katerim predlog zavrže (ali zavrne) obravnavati vse uveljavljane razloge in do njih zavzeti stališče.
Razlog za umik tožbe ni bil v tem, ker bi tožeča stranka ugotovila naknadno in neodvisno od razpolaganja tožene stranke, da je njen zahtevek neutemeljen, pač pa zato, ker je tožena stranka njen zahtevek v tem obsegu izpolnila. Tožbo za znesek 24.206,20 SIT je umaknila, ker je v gospodarskem sporu uspela, zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbe 158. člena ZPP/77 kot specifično obliko krivdnega načela povrnitve stroškov (prim. 156. člen ZPP/77) v povezavi z načelom uspeha (prim. 154. člen ZPPP/77).
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru navaja razloge, ki se tičejo poslovnega razmerja, iz katerega izvira terjatev. Tovrstne ugovore bi moral uveljavljati oz. jih je že uveljavljal v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov, v izvršilnem postopku pa z njimi ne more (več) uspeti, temveč bi lahko uveljavljal le razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ.
ZIZ člen 290, 290/1, 290/2, 292, 290, 290/1, 290/2, 292. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 104, 104.
izvršitelj - stroški izvršilnega postopka - predujem za izvršilne stroške - vpis v register
Odločitev sodišča prve stopnje o vračilu celotnega predujma za izvršiteljeve stroške upniku je preuranjena, saj bi moralo sodišče prve stopnje pred tem na primeren način ugotoviti, ali so v postopku nastali še kakšni stroški oz. je ostal kak del zahtevka, o katerem še ni bilo odločeno.
Sodišče dovoli, vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega razloga. Navedeno pomeni, da mora predlagatelj izkazati razlog za zamudo, sodišče pa mora oceniti, ali je ta razlog upravičen.
Četudi je pogodba sicer sklenjena za določen čas, vendar jo stranki izpolnjujeta tudi po poteku v pogodbi določenega časa, se šteje, da je molče podaljšana za nedoločen čas.
V skladu z določbo 131. člena ZD zapuščinsko sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, kadar je to potrebno. Po določbi 2. odstavka 192. člena ZD pa sodišče preden postavi začasnega skrbnika, če je to mogoče, glede osebe skrbnika, zasliši tiste, ki so upravičeni dedovati. Umestitev določbe 192. člena ZD v poglavje o pripravljalnih opravilih v zapuščinskem postopku kaže na to, da je mogoče skrbnika zapuščine postaviti celo izven naroka. Omenjena določba tudi ne predvideva obveznega zaslišanja tistih, ki so upravičeni dedovati. Določa le, da se jih zasliši, če je to mogoče. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje res postavilo začasnega skrbnika zapuščine, ne da bi pred tem zaslišalo pritožnico oz. njenega začasnega skrbnika. Slednje pa na pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivalo.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144/3. ZMZPP člen 104, 104/1, 108, 108/6. ZIZ člen 13.
stečajni postopek - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - obstoj izvršilnega naslova
Stečajni senat po določbi 144. člena ZPPSL odločanje, o tem koga bo napotilo, da začne postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve, omeji le na ugotavljanje okoliščine, ali je upnik, katerega terjatev je bila prerekana, zanjo že dosegel izvršilni naslov, ali pa ne.