ZPP (1977) člen 142, 142/1, 142/2, 142, 142/1, 142/2.
sklep o izvršbi - osebna vročitev - pravočasnost ugovora
Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi bil postopek vročanja opravljen v skladu z 2. odst. 142. člena ZPP/77. Poleg tega pa iz povratnice izhaja, da je bila vročitev opravljena na naslovu, kjer dolžnik že vsaj od leta 1992 nima prijavljenega stalnega bivališča. Ker obstaja dvom, da je bil sklep o izvršbi dolžniku res vročen že 12.05.1999, točnega datuma vročitve pa ni moč ugotoviti, je potrebno šteti za resnične dolžnikove navedbe, da je ugovor vložil takoj, ko je sklep o izvršbi prejel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL47139
ZTLR člen 75, 78, 78/1, 75, 78, 78/1. ZIZ člen 15, 239, 272, 15, 239, 272. ZPP člen 426, 427, 426, 427.
začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti
Začasno odredbo sodišče lahko izda, če je upnik izkazal za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dožnika nastala, poleg tega pa še verjetnost obstoja enega izmed alternativno določenih pogojev. V motenjski pravdi se varuje motenje posesti in ne pravice do posesti. Če tožeča stranka poseti ne izkaže, ampak le pravico do posesti, potem v predlogu za izdajo začasne odredbe v motenjski pravdi ni izkazala za verjetno, da tejatev obstoji ali da ji bo nastala.
legitimacija - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Če dolžnik obrazloženo ugovarja plačilu terjatve, se postopek nadaljuje v pravdnem postopku. V takem primeru sporni račun, ki ga je izdala tožeča stranka v okviru svoje dejavnosti, sam po sebi v pravdnem postopku nima dokazne teže o zatrjevanem pogodbenem razmerju med strankama.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je ugovor neutemeljen.
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti
Spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 200.000,00 SIT, so po določbah ZPP tako imenovani spori majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP). V postopku v sporih majhne vrednosti se mora, zato da bi postopek čimpreje končal, dejansko stanje razčistiti že na prvi stopnji. V skladu z določbo prvega odstavka 458. člena ZPP stranke v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, sodbe se ne more izpodbijati zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Nekatera bistvena določila pogodbe, tako kot so bila zapisana in ročno popravljena, so nejasna (prim. ftc. Posojilne pogodbe, priloga A 5), pravdni stranki pa si jih razlagata vsaka po svoje. Takšna dejanska podlaga spora sodišču narekuje razlago spornih pogodbenih določil, namen katere je odstraniti spor glede razumevanja posameznih nejasnih pogodbenih določil. Sodišče je tako tisto, ki mora ugotoviti pomen spornih in nejasnih pogodbenih določil. Pri tem mora izhajati iz prave volje pogodbenikov in upoštevati njun skupen namen, oboje v fazi sklepanja (ali spreminjanja) pogodbe. Da bi sodišče lahko podalo razlago spornih in nejasnih pogodbenih določil, mora praviloma najprej ugotoviti, kaj sta pogodbeni stranki želeli, ko sta svojo voljo oblikovali v sporni, nejasno zapisani izjavi.
Po določbi 1. odstavka 352. člena ZPP/77 mora pritožnik, ko navaja nova dejstva, zanje predlagati tudi dokaze, pri čemer mora biti vez med dejstvi in dokazi razvidna.
Čeprav se je tožnica vpisala na fakulteto že l. 1995 in je v obdobju do 1.2.2000 zaključila le 1. letnik, ima pravico do preživnine če dokaže, da sedaj redno študira, pa čeprav kot izredna študentka. Zahtevek za preživljanje namreč uveljavlja samo za obdobje, ko je dokazano uspešno opravljala izpite.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel, da terjatev, ki je predmet izvršbe, ne obstoji, saj je v poslu nastopal samo komisionar in ni prevzel odgovornosti za družbo X & Y iz Romunije, ki svoje obveznosti ni izpolnila. S tem je dolžnik navedel pravno pomembna dejstva, s katerim je ugovor utemeljil. V zvezi z zatrjevanim pa je sodišču predložil tudi dokaze (račun in izvozno carinsko deklaracijo). Zato je dolžnikov ugovor obrazložen.
Ni potrebno, da je zakonska zveza nevzdržna za oba zakonca, da se ta razveže. Dovolj je, da je nevzdržna za enega izmed zakoncev in ta zakonec lahko zahteva razvezo zakonske zveze.
Za uporabo določbe 1. odst. 775. člena ZOR je potrebna soglasno izražena volja obeh strank, na eni strani odločitev komisionarja, da blago obdrži zase in na drugi strani privolitev komisionarja.
vnovčenje akceptnih nalogov brez pravne podlage - pogodbena kazen
Ker je bil akceptni nalog vnovčen v nasprotju s pooblastilom (nalogom) tožeče stranke, mora tožena stranka znesek, ki ga je prejela brez pravne podlage, vrniti. Vprašanje, ali je upravičena do pogodbene kazni, ki se rešuje v drugih postopkih, za odločanje v tem sporu ni pomembno.
Tožena stranka tožniku neutemeljeno odreka pravico do restituiranja s škodnim ravnanjem povzročenega stanja, saj je prav to namen t.i. popolne odškodnine v pomenu določbe 190. člena ZOR - tudi če gre za ekvivalenco kot obliko odškodnine za gmotno škodo, katere obseg je determiniran z višino stroškov, potrebnih za vzpostavitev takšnega gmotnega položaja oškodovanca, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dejanja.
ZPP člen 22, 22/1, 22, 22/1. ZMZPP člen 49, 49/1, 49, 49/1.
mednarodna pristojnost - pristojnost
Sodišče na dogovor strank o pristojnosti ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor stranke. Po uradni dolžnosti pazi le na svojo mednarodno pristojnost.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Iz dolžnikovih ugovornih navedb smiselno izhaja, da upnik del ni opravil v skladu z dogovorom (pogodbo). Dokazov v zvezi z zatrjevanim t.i. negativnim dejstvom pa dolžnik po naravi stvari ne more predložiti. Trditev dolžnika, da upnik "del ni opravil" tako zadostuje, da je ugovor moč šteti za obrazložen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030832
ZFPPod člen 29, 29/1, 37, 37/2. ZGD člen 394, 394/2, 398, 398/2, 436. ZPP člen 190, 190/2, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev in izstop družbenika - prenehanje družbe po ZFPPod - izbris družbe iz sodnega registra med pravdnim postopkom - prekinitev postopka po samem zakonu - singularno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe - dogovor o delitvi premoženja družbe
Res je, da je tožeča stranka v tožbi navedla, da je toženec samovoljno zapustil družbo. Vendar je sodišče prve stopnje z izpiskom iz sodnega registra ugotovilo, da sta bila kot družbenika gospodarske družbe V. d.o.o. ob njenem prenehanju vpisana Z. N. (tožnik) in J. M. (toženec). Zato je pravilen zaključek, da sta bila do prenehanja V. d.o.o. družbenika oba (prim. tudi prvi in drugi odstavek 436. člena ZGD). To pa pomeni, da je treba razmerje med strankama presojati tudi po določbah prava gospodarskih družb.
S prenehanjem tožeče stranke je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP), kar pomeni, da bi se nadaljeval (šele), ko bi ga prevzeli pravni nasledniki (ali ko bi jih sodnik povabil, naj to storijo - prim. prvi odstavek 208. člena ZPP). Vendar gre v konkretnem primeru za specifično situacijo. Tožeča stranka je bila namreč na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 29. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij dne 19. 1. 2000 po uradni dolžnosti izbrisana iz sodnega registra, kar pomeni, da nima univerzalnih pravnih naslednikov (prim. drugi odstavek 394. člena ZGD, ki časovno omejuje odgovornost delničarjev oz. družbenikov za obveznosti družbe, iz česar izhaja, da delničarji oz. družbeniki niso univerzalni pravni nasledniki, saj drugače njihova odgovornost ne bi bila časovno omejena; na to kaže tudi drugi odstavek 398. člena ZGD, ki govori o prevzemu obveznosti izbrisane družbe).
Družbeniki (oz. v tem primeru družbenika) bi morali zato predhodno urediti vsa pravna razmerja z zaposlenimi in upniki družbe ter medsebojna pravna razmerja. Taka ureditev medsebojnih pravnih razmerij družbenikov, po kateri bi Z. N. pripadle sporne terjatve (ki naj bi bile prej terjatve V. d.o.o.) bi zato predstavljala singularno pravno nasledstvo (in ne univerzalnega, ki bi imelo po samem zakonu za posledico procesnopravno sukcesijo), na podlagi katerega bi Z. N. od toženca lahko zahteval izpolnitev. Vendar to le ob predpostavki, da bi bil med družbenikoma tak dogovor, oziroma da bi po delitvi premoženja družbe te odškodninske terjatve pripadle tožniku (na podlagi konstitutivnega sklepa sodišča - prim. 168. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v zvezi s 182. členom tega zakona). Ker pa ni tožnik tega niti zatrjeval (in zato še manj dokazal), je sodišče prve stopnje, ko je sicer v nasprotju z drugim odstavkom 190. člena ZPP Z. N. štelo kot tožnika (toženec ni privolil, da bi namesto tožeče stranke V. d.o.o. v pravdo vstopil tožnik Z. N., vendar to ni taka kršitev postopka, da bi moralo pritožbeno sodišče na njo paziti po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena ZPP), tožbeni zahtevek povsem pravilno zavrnilo.
V primeru, če ni izvršitelja oporoke, dediči pa se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja. Za upravitelja pa lahko postavi sodišče tudi koga izmed dedičev (3. odstavek 145. člena ZD).
Zavrženje obtoženega predloga po opravljeni glavni obravnavi je v nasprotju z določbo čl. 437/I ZKP in torej predstavlja kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371.člena ZKP, ki pa je upoštevna le, če je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.