nadaljevano kaznivo dejanje - izdaja nekritega čeka - poneverba
S tem, ko si je obtoženka, ki je bila v banki zaposlena prilastila 59 praznih čekovnih blanketov zato, da jih je kasneje izpolnila in vnovčila, je storila le nadaljevano kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka po členu 253/I KZ, ne pa tudi kaznivega dejanja poneverbe po členu 245/I KZ. Protipravna prilastitev praznih čekovnih blanketov v obravnavanem primeru predstavlja le pripravljalno dejanje za storitev obtoženki drugoočitanega kaznivega dejanja. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obtoženko storitve kaznivega dejanja poneverbe oprostilo.
Izvensodna poravnava, na katero se sklicuje pritožnik, naj bi bila sklenjena 25.5.1999, izpolnjena pa 24.6.1999, tj. po izdaji izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje zato ni moglo upoštevati ne sklenitve ne izpolnitve izvensodne poravnave. In ker pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje glede na stanje, kakršno je bilo ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, teh okoliščin tudi ni moč upoštevati v pritožbenem postopku.
ZIZ člen 15, 40, 44, 15, 40, 44. ZPP člen 108, 108.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sklep o izvršbi
Podana je bistvena kršitev določb postopka, ko je sklep o izvršbi nedoločen in s tem nerazumljiv. V predlogu in posledično v sklepu o izvršbi ni določno navedena dolžnikova obveznost, ker ni navedeno obdobje za izračun zamudnih obresti, ki se edine izterjujejo.
Za škodo, ki jo povzročijo otroci do sedmega leta starosti, odgovarjajo starši po načelih objektivne odgovornosti. Svoje odgovornosti se lahko zato razbremenijo le iz razlogov po 177. členu ZOR.
Zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja AO plus, če je kot voznik motornega vozila neposredno po prometni nesreči kazal očitne znake alkoholiziranosti, ki jih je strokovno evidentiral zdravnik kirurg, čeprav ni bila opravljena kvantitativna meritev alkohola v voznikovi krvi.
Tožeča stranka se je pozivu sodišča, naj tožbo v 8 dneh popravi tako, da sporoči naziv in sedež tožene stranke skladno z vpisom v sodni register (sklep, s katerim jo je sodišče pozvalo k popravi tožbe, je po ugotovitvah prvostopnega sodišča tožeča straka prejela dne 29.10.1998), odzvala 5.11.1998. Sodišču je poslala točen naslov in naziv tožene stranke: "W. W. d.o.o." (vloga v spisu na list. št. 21). Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je tako označena pravna oseba vpisana v sodni register in torej ne gre za neobstoječo pravno osebo. Prvostopno sodišče zato v spisovnem gradivu ni imelo podlage za izpodbijano odločitev.
oprostitev plačila stroškov postopka - predujem za izvršilne stroške
Z institutom oprostitve plačila pravdnih stroškov je zagotovljena ustavna pravica enakega dostopa do pravnega varstva, določena v 22. členu Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS/I, št. 33/91). Stroški postopka, določeni v drugem odst. 168. čl. ZPP, so torej lahko le primeroma našteti (prim. tudi člen 171 ZPP). Ker pa je v skladu s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, ZIZ) predpisana le smiselna uporaba ZPP, je potrebno upoštevati namen tega pravnega instituta. Smisel instituta oprostitve plačila pravdnih stroškov je oprostitev plačila stranke vseh stroškov postopka, ki nastanejo zaradi same uvedbe postopka. Ker spadajo med stroške izvršilnega postopka tudi stroški izvršitelja, je treba torej tudi v primeru, da stranka v izvršilnem postopku predlaga oprostitev plačila predujma za stroške izvršitelja, le-teh stranko oprostiti, v kolikor je podan pogoj, ki ga določa prvi odst. 168. čl. ZPP.
Pravilo o realizaciji pogodbe pogodbeni stranki preprečuje, da bi se sklicevala na neobstoj ali neveljavnost pogodbe samo zato, ker ni bila sklenjena v predpisani obliki.
zloraba položaja - neupravičena uporaba - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo, da je obtoženka storila nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 2. in 1. odst. 244. člena KZ, ko si je kot samostojna referentka X banke, v Ljubljani, pridobila premoženjsko korist v skupnem znesku preko 15,000.000,00 SIT. Niso namreč podani znaki kaznivega dejanja neupravičene uporabe, ker obtoženka ni imela nikakršnih izgledov, da bi lahko povrnila prisvojeni denar, pa tudi do sedaj ni še ničesar vrnila. Izrečena kazenska sankcija je sorazmerna teži kaznivega dejanja ter stopnji obtoženkine krivde.
Tudi določilo, da nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika bremenijo proračun.
Stranka sicer lahko pooblastilo ob vsakem času prekliče, vendar mora preklic pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pismeno ali ustno na zapisnik. V primeru da stranka sodišča ne seznani s preklicom pooblastila starega odvetnika in s pooblastilom novega, veljajo sodna pisanja, vročena staremu odvetniku, za veljavno vročena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL02741
ZPP (1977) člen 83, 83/1, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 369/1, 83, 83/1, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 369/1. ZOR člen 148, 148/1, 148, 148/1. ZGD člen 2, 2/1, 5, 5/2, 6.
označba stranke - legitimacija
Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se v razlogih sodbe navaja o vsebini listin in med samimi temi listinami. To nasprotje se nanaša na označitev subjekta, ki je vstopil v pogodbeno razmerje, iz katerega izvira dolg, katerega plačilo zahteva tožeča stranka v tem postopku. Bistvo pravne osebnosti je v tem, da določena družbena tvorba pridobi priznanje samostojnega subjekta civilnega prava. Ta subjekt je torej ločen od članov, družbenikov, pripadnikov pravne osebe. Kot pravne osebe, gospodarske družbe odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
ZOR člen 17, 148, 148/1, 262, 262/1, 17, 148, 148/1, 262, 262/1. SZ člen 22, 26, 27, 22, 26, 27.
učinki pogodbe - pogodba o upravljanju
Tožeča stranka, ki je svojo pogodbeno obveznost izpolnila, je upravičena zahtevati od tožene stranke, kot pogodbenega dolžnika izpolnitev obveznosti, ta pa jo je dolžna izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. Prav tožena stranka se je s pogodbo zavezala plačati vse pogodbene obveznosti (3. točka pogodbe) in se tudi izrecno zavezala, da bo zagotovila sredstva za poravnavo računov dobavitelja iz svojega žiro računa (5. točka pogodbe), kar pomeni, da se je kot dolžnik in plačnik zavezala v svojem imenu in za svoj račun.
Ne glede na to, da Zakon o policiji izrecno legitimiranja oz. ugotavljanja istovetnosti obdolženega kateri bi naj storil prometna prekrška posebej ne opredeljuje kot nalogo javne varnosti je to njeno opravilo šteti za takšno nalogo v smislu določil IV. odst. čl. 302 KZ, saj temu v prid ne govori zgolj že sprejeta sodna praksa ampak tudi slovnična razlaga tega pojma.
V primeru, če je stranko zastopala nepooblaščena oseba, teče rok 30 dni za obnovo postopka od dneva, ko je stranka za ta razlog izvedela; če pa ji je bila odločba vročena, pa od dneva vročitve odločbe oziroma od dneva pravnomočnosti odločbe (če bi začel teči ta rok, preden bi odločba postala pravnomočna).
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženi vedel, da je avtomobil, ki ga je dobil in zanj prodal od druge osebe pridobljen s kaznivim dejanjem, saj mu je bilo skupaj z avtomobilom izročeno prometno dovoljenje avtomobila, ki ga je s prijateljem kupil prej. To pa je bilo totalno uničeno, na prodajanem vozilu pa so bile spremenjene identifikacijske številke in prilagojene tistim v prometnem dovoljenju.
Tožeča stranka je s spornim dogovorom sprejela tudi izpolnitev prvotne (znižaneĐ) denarne obveznosti tožene stranke v blagu, pri čemer delne izpolnitve (v vrednosti 1.580.052,00 SIT) ni odkolnila, da bi lahko uveljavljala razveljavitveni zahtevek in s tem oživitev prvotne terjatve. Po določbi prvega odstavka 74. člena ZOR je pogodba sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva. Zapis o "umiku tožbe po prejemu blaga" pa vsebinsko ne ustreza pravnemu institutu pogoja v smislu tu citiranega zakonskega pravila. Tožnica, ki delne izpolnitve nedenarne obveznosti po dogovoru s strani tožene stranke ni odklonila, se na odstopno upravičenje ne more sklicevati, zlasti ne v konkretnem primeru, ko tožene stranke ni pozvala, da pogodbo izpolni.
prenehanje pravne osebe - izbris pravne osebe iz registra
V primeru, da pravdna stranka med postopkom preneha, ne pride v poštev določba 81. čl. ZPP, temveč določba 3. točke 1. odst. 205. čl. ZPP, ki izrecno določa, da v takem primeru sodišče postopek prekine. Prekinjeni postopek pa se nadaljuje v skladu s 1. odst. 208. čl. ZPP (ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo oz. ko jih sodnik povabi, naj to storijo).