Ker je prišlo pri objavljenem besedilu do očitne pisne napake, toženi stranki protipravnosti ni mogoče očitati, zato ni pogojev za odškodninski delikt.
Sodišča o svojih procesnih dejanjih pravdne stranke obveščajo z vabili na narok in odločbami, ki zadevajo potek postopka, v kolikor je zoper te odločbe predvidena posebna pritožba. Z vabili na narok je sodišče torej tožečo stranko obveščalo o svojih procesnih dejanjih - razpisih narokov in s tem tudi o dejstvu, da niso izpolnjeni pogoji za presumpcijo umika tožbe. Z vročitvijo vlog tožeče stranke pa sodišče toženo stranko obvešča tudi o procesnih dejanjih te stranke.
Obstoj izvršilnega naslova je formalna predpostavka za dopustnost zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, saj sme sodišče dovoliti zavarovanje denarne terjatve le na podlagi izvršilnega naslova, poleg tega pa mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali obstoja izvršilni naslov. Hkrati izvršilni naslov pomeni domnevo, da obstoja terjatev, ki je v njem ugotovljena, in da so za zavarovanje legitimirane stranke, ki so v njem navedene. Da je sklep o zavarovanju pravilen, pa mora biti tudi terjatev, katere zavarovanje se predlaga, v sklepu enako kot v izvršilnem naslovu, poleg tega pa mora poteči izpolnitveni rok.
Višje sodišče, ki na podlagi II. odst. 54. člena ZIZ in III. odst. 58. člena ZIZ o ugovoru odloča kot o pritožbi, poleg presoje utemeljenosti uveljavljanih ugovornih razlogov opravi uraden preizkus z ugovorom izpodbijanega sklepa o izvršbi. Pri tem pazi, ali so podani po uradni dolžnosti upoštevani ugovorni razlogi iz II. odst. 55. člena ZIZ in pritožbeni razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z II. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP ter 15. čl. ZIZ.
Utemeljen je ugovor tožene stranke, da sodišče prve stopnje ni navedlo materialnopravne podlage za odločitev, da bi moral toženec pisno ugovarjati računom tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je zato brez utemeljene podlage štelo, da ni pomemben ugovor toženca, da je smetnjak oddaljen več kot 300 m od njegovega doma.
ZKP člen 422, 422/3, 423, 423/4, 422, 422/3, 423, 423/4.
predlog za odlog izvršbe - zahteva za varstvo zakonitosti
Odložitev izvršitve pravnomočne sodbe zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti je fakultativna in prepuščena sodišču 1. stopnje ne glede na predlog obsojenega. Poseben sklep se izda samo v primeru pozitivne odločitve. Zato izdaja sklepa, s katerim se predlog zavrne, sploh ni potrebna. Enako pooblastilo ima tudi Vrhovno sodišče, ko prejme zahtevo s spisi v odločanje.
Pri določitvi odškodnine za razlaščena zemljišča je potrebno upoštevati namen, za katerega se je parcela uporabljala dotlej, ko je bilo zemljišče s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče. Tudi če so parcele, ki so predmet razlastitve, v trenutku izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka že bile nezazidana stavbna zemljišča, to še ne pomeni, da je potrebno tudi odškodnino zanje določiti kot za stavbna zemljišča. Zemljišče se namreč v stavbno spremeni le zato, ker je lahko predmet razlastitve samo stavbno zemljišče, ki je bilo kot tako opredeljeno zaradi gradnje infrastrukture - ceste.
Iz spisovnega gradiva izhaja, da s prošnjo za preložitev razpisane glavne obravnave, ki jo je v pritožbenem postopku priložila tožeča stranka (v prilogi A2), sodišče ni bilo seznanjeno. Navedene vloge namreč do konca postopka na prvi stopnji v spisu ni. ZPP v prvem odstavku 116. člena določa, da sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to upravičeni razlogi. 294. člen ZPP pa določa, da se predsednik senata prepriča, ali so bile stranke v redu povabljene in ali so morda opravičile izostanek. Za preložitev naroka morata biti torej izpolnjena oba pogoja: opravičilo samo, s katerim mora sodišče razpolagati pred narokom in opravičljiv razlog za izostanek. Da bi sodišče navedeno prošnjo prejelo še pred narokom, pa ne izhaja niti iz priložene listine (v prilogi A2), niti iz nje ni razvidno, da je bila sodišču sploh poslana. Šele po prejemu prošnje za preložitev, bi sodišče lahko tudi presojalo, ali je podan opravičljiv razlog za preložitev naroka.
Če v obtožnem predlogu ni navedena krivdna oblika za malomarnostni delikt in če niso navedeni konkretni očitki, kaj je obdolženec storil ali opustil, tak opis dejanskega stanja ne pomeni kaznivega dejanja. Zato je pravilna izdaja oprostilne sodbe po 1. tč. 358. čl. ZKP.
Naložitev plačila stroškov kazenskega postopka zasebnemu tožilcu, če se kazenski postopek na 1. stopnji ustavi, je zakonska posledica ustavitve in je zato pritožbeno ni mogoče izpodbiti. Zmota zasebnega tožilca, da ob umiku zasebne tožbe zato posledico ni vedel, ker ga pooblaščenec - odvetnik ni opozoril, v pritožbenem postopku ne more biti upoštevna, ker odnos stranka - odvetnik ni stvar sodne presoje v tem postopku. Zasebnega tožilca iz socialnih razlogov ni mogoče oprostiti plačila stroškov kazenskega postopka, ker je mogoča oprostitev samo obdolženca.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
stroški izvršilnega postopka - CENA - vrednost
Za odmero cene izvršiteljske storitve po vrednosti predmeta se uporabi vrednost terjatve, to je celotnega zneska (glavnica, obresti, stroški), za izterjavo katerega je (še) potrebno opraviti posamezno izvršilno dejanje.
Pritožnica izpodbija sklenjeni dedni dogovor o delitvi dediščine iz razloga prevare, povzročene s strani dediča Matevža M.. Za odgovor na vprašanje, ki ga smiselno zastavlja pritožba, torej ali je dopustno v zapuščinskem postopku dedni dogovor izpodbijati zaradi napake volje pri njegovi sklenitvi, je potrebno opredeliti pravno naravo dednega dogovora. Le ta je zaradi aktivne vloge sodišča pri njegovem sklepanju in njegovih dejanskih učinkov, tako po prepričanju dela teoretikov kot sodne prakse, sodna poravnava. Zato je po čl. 392 ZPP predvidena tožba na razveljavitev sodne poravnave edino pravno sredstvo za izpodbijanje tudi obravnavanega dednega dogovora, zaradi napak volje, kot so zmota, prisila in v obravnavanem primeru zatrjevana prevara. S tem pa je podan tudi odgovor na vprašanje, da dednega dogovora v zapuščinskem postopku ni mogoče izpodbijati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL45436
ZTLR člen 20, 20. ZST člen 29, 29/3, 29, 29/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZPP člen 180, 180/4, 180, 180/4.
predlog za začasno odredbo - terjatev - pridobitev lastninske pravice - plačilo sodne takse
Morebitna denarna sredstva, ki jih je tožnica prispevala za nakup stanovanja, z namenom, da bi kasneje postala njegova lastnica, sama po sebi še ne pomenijo izpolnitve pogojev za nastanek lastninske pravice, prav tako za nastanek lastninske pravice ne more biti odločilno dejstvo, da je tožnica sicer izpolnjevala pogoje iz 1. odst. 117. čl. SZ za nakup predmetnega stanovanja. Glede posledic za stranko je treba razlikovati med nepravočasno predložitvijo potrdila o plačilu sodne takse in nepravočasnim plačilom le-te. Prva ima za posledico le pribitek k sodni taksi kot kazensko takso, šele nepravočasno plačilo sodne takse pa lahko vodi do izdaje sklepa o ustavitvi postopka.
Prepoved bodočih posegov po tožbi zaradi prepovedi vznemirjanja lastnika je lahko neutemeljena tudi zoper napeljevalca nedovoljenih posegov oziroma zoper tistega, v čigar korist so bili opravljeni.
Tožeča stranka je zatrjevala dejstvo, da dolžnik (toženkin mož) nima dovolj sredstev za izpolnitev terjatve tožnice. Tožena stranka je očitno spregledala, da sodišče tožbenemu zahtevku ni ugodilo v celoti, ampak le v obsegu kolikor je potrebno za izpolnitev terjatve tožnice.
Kot je razvidno iz povratnice (pripete pri listovni št. 18), je tožena stranka izpodbijano sodbo prejela 14.5.1999. Osemdnevni pritožbeni rok bi torej iztekel dne 22.5.1999. Ker pa je bil ta dan sobota, torej dan, ko sodišče ne dela, je pritožbeni rok potekel po 4. odstavku 112. člena ZPP s pretekom prvega prihodnjega delovnika - to je v ponedeljek 24.5.1999. Iz dohodne štampiljke prvostopnega sodišča pa izhaja, da je tožena stranka vložila pritožbo neposredno pri sodišču dne 25.5.1999, torej že po preteku pritožbenega roka (primerjaj 1. odstavek 113. člena ZPP).
Glede na to, da določba 1. odst. 81. čl. ZZZDR omogoča prisojo preživnine le s sodbo, s katero se zakonska zveza razveže, je s simbolično preživnino razvezanemu zakoncu zagotovljena bodoča socialna varnost.
Če se kateri izmed dedičev ne strinja z odmerjeno takso ali s podatkom o vrednosti (čiste) zapuščine, lahko sodišče odsedi, da ocenijo vrednost zapuščine izvedenci, vendar v takem primeru bremenijo stroški opravljene cenitve dediče.