Ne gre za pripoznavo dolga, ki pretrga zastaranje, kadar tožena stranka kot zavarovalnica ponudi tožniku v poravnavo celotne škode znesek 126.000,00 SIT, ki ga tožeči stranki tudi nakaže, pri tem ko istočasno izrecno izjavi, da vztraja pri ponudbi odškodnine v znesku 126.000,00 SIT. To namreč pomeni, da pripoznava dolg le do te višine, ne pa tudi v višjem znesku, kot jo zahteva tožnik.
Za presojanje razmerja med upravljalcem poslovne stavbe in lastnikom posameznega poslovnega prostora pride v poštev analogna uporaba določb Stanovanjskega zakona.
Iz spisovnega gradiva izhaja, da s prošnjo za preložitev razpisane glavne obravnave, ki jo je v pritožbenem postopku priložila tožeča stranka (v prilogi A2), sodišče ni bilo seznanjeno. Navedene vloge namreč do konca postopka na prvi stopnji v spisu ni. ZPP v prvem odstavku 116. člena določa, da sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to upravičeni razlogi. 294. člen ZPP pa določa, da se predsednik senata prepriča, ali so bile stranke v redu povabljene in ali so morda opravičile izostanek. Za preložitev naroka morata biti torej izpolnjena oba pogoja: opravičilo samo, s katerim mora sodišče razpolagati pred narokom in opravičljiv razlog za izostanek. Da bi sodišče navedeno prošnjo prejelo še pred narokom, pa ne izhaja niti iz priložene listine (v prilogi A2), niti iz nje ni razvidno, da je bila sodišču sploh poslana. Šele po prejemu prošnje za preložitev, bi sodišče lahko tudi presojalo, ali je podan opravičljiv razlog za preložitev naroka.
Pri določitvi odškodnine za razlaščena zemljišča je potrebno upoštevati namen, za katerega se je parcela uporabljala dotlej, ko je bilo zemljišče s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče. Tudi če so parcele, ki so predmet razlastitve, v trenutku izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka že bile nezazidana stavbna zemljišča, to še ne pomeni, da je potrebno tudi odškodnino zanje določiti kot za stavbna zemljišča. Zemljišče se namreč v stavbno spremeni le zato, ker je lahko predmet razlastitve samo stavbno zemljišče, ki je bilo kot tako opredeljeno zaradi gradnje infrastrukture - ceste.
ZKP člen 422, 422/3, 423, 423/4, 422, 422/3, 423, 423/4.
predlog za odlog izvršbe - zahteva za varstvo zakonitosti
Odložitev izvršitve pravnomočne sodbe zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti je fakultativna in prepuščena sodišču 1. stopnje ne glede na predlog obsojenega. Poseben sklep se izda samo v primeru pozitivne odločitve. Zato izdaja sklepa, s katerim se predlog zavrne, sploh ni potrebna. Enako pooblastilo ima tudi Vrhovno sodišče, ko prejme zahtevo s spisi v odločanje.
Pritožnica izpodbija sklenjeni dedni dogovor o delitvi dediščine iz razloga prevare, povzročene s strani dediča Matevža M.. Za odgovor na vprašanje, ki ga smiselno zastavlja pritožba, torej ali je dopustno v zapuščinskem postopku dedni dogovor izpodbijati zaradi napake volje pri njegovi sklenitvi, je potrebno opredeliti pravno naravo dednega dogovora. Le ta je zaradi aktivne vloge sodišča pri njegovem sklepanju in njegovih dejanskih učinkov, tako po prepričanju dela teoretikov kot sodne prakse, sodna poravnava. Zato je po čl. 392 ZPP predvidena tožba na razveljavitev sodne poravnave edino pravno sredstvo za izpodbijanje tudi obravnavanega dednega dogovora, zaradi napak volje, kot so zmota, prisila in v obravnavanem primeru zatrjevana prevara. S tem pa je podan tudi odgovor na vprašanje, da dednega dogovora v zapuščinskem postopku ni mogoče izpodbijati.
Če sodišče izvršbo ustavi zunaj naroka, lahko zahteva izvršitelj povrnitev že nastalih stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. Istočasno odločanje o ustavitvi izvršbe in o vrnitvi celotnega predujma bi zaradi opustitve uporabe določbe 7. odst. 163. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, zato predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP.
Iz predložene kupne pogodbe je razvidno, da je upnica kupila poslovne prostore v petem nadstropju poslovne stavbe. S tem je izkazala za verjetno terjatev za pridobitev lastninske pravice na navedenih prostorih. Medtem pa je predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odsvojitve zemljišča, na katerem stoji stavba, v kateri je kupila poslovne prostore. Upničina terjatev ne meri na nepremičnino, glede katere je predlagala prepoved, kot celoto ne na njen idealni del, temveč na določene poslovne prostore v njej - predmet pogodbe so ti kot del stavbe (etažna lastnina) in ne stavba kot celota ali delež na njej.
O tem, da ima toženec štiri otroke in da je žena brez zaposlitve, tožena stranka dokazov ni predložila. Ni se mogoče strinjati s stališčem pritožbe, da je preživljanje zakonite žene in v zakonu rojenih otrok splošno znano dejstvo, ki ga ni potrebno dokazovati. Za otroke res obstaja v zakonu predpisana preživninska obveznost staršev, vendar pa se izvrševanje ne domneva niti ni splošno znano, da se ta izpolnjuje.
Utemeljen je ugovor tožene stranke, da sodišče prve stopnje ni navedlo materialnopravne podlage za odločitev, da bi moral toženec pisno ugovarjati računom tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je zato brez utemeljene podlage štelo, da ni pomemben ugovor toženca, da je smetnjak oddaljen več kot 300 m od njegovega doma.
Po našem procesnem pravu se namreč šteje, da pasivnost toženca v postopku pred sodiščem prve stopnje, s katero je po 318. čl. ZPP izenačena zamuda roka za odgovor na tožbo, pomeni, da priznava dejanske navedbe tožbenega zahtevka. Te so prav zato tudi dejanska podlaga zamudne sodbe.
Višje sodišče, ki na podlagi II. odst. 54. člena ZIZ in III. odst. 58. člena ZIZ o ugovoru odloča kot o pritožbi, poleg presoje utemeljenosti uveljavljanih ugovornih razlogov opravi uraden preizkus z ugovorom izpodbijanega sklepa o izvršbi. Pri tem pazi, ali so podani po uradni dolžnosti upoštevani ugovorni razlogi iz II. odst. 55. člena ZIZ in pritožbeni razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z II. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP ter 15. čl. ZIZ.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
stroški izvršilnega postopka - CENA - vrednost
Za odmero cene izvršiteljske storitve po vrednosti predmeta se uporabi vrednost terjatve, to je celotnega zneska (glavnica, obresti, stroški), za izterjavo katerega je (še) potrebno opraviti posamezno izvršilno dejanje.
Ker je prišlo pri objavljenem besedilu do očitne pisne napake, toženi stranki protipravnosti ni mogoče očitati, zato ni pogojev za odškodninski delikt.
Da bi odpoved pooblastila v zunanjem razmerju do sodišča učinkovala, mora biti sodišče z odpovedjo seznanjeno (prim. drugi odst. 99. čl. ZPP). V razmerju do sodišča je bila torej tožeča stranka ves čas prvostopnega postopka zastopana po odvetniku kot strokovno usposobljenem in prava veščem pooblaščencu. Neutemeljeno je zato sklicevanje pritožnika na 10. čl. ZPP (tožeča stranka ima očitno v mislih 11. čl. ZPP), po katerem mora sodišče stranko, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. O nevednosti stranke pa sodišče lahko sklepa le v primeru, če stranka nima pooblaščenca (odvetnika), iz njenih ravnanj v postopku pa je sklepati, da svojih procesnih upravičenj po ZPP ne pozna in jih zato ne bo uveljavljala. Kaj takega pa glede na to, da je tožeča stranka imela pooblaščenca odvetnika in kljub dejstvu, da se je želela razpisanega naroka (sicer sama tudi v redu povabljena na narok) udeležiti tožeča stranka sama, pa je na narok zamudila, ni mogoče zaključiti. Iz povedanega izhaja, da prvostopno sodišče ni zagrešilo uveljavljane bistvene postopkovne kršitve iz prvega odst. 354. čl. ZPP, ker naj bi ne ravnalo skladno z 11. čl. ZPP in tožeče stranke poučilo, da ima možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, saj za tako ravnanje sodišča ni bilo utemeljenih razlogov.
Sodišča o svojih procesnih dejanjih pravdne stranke obveščajo z vabili na narok in odločbami, ki zadevajo potek postopka, v kolikor je zoper te odločbe predvidena posebna pritožba. Z vabili na narok je sodišče torej tožečo stranko obveščalo o svojih procesnih dejanjih - razpisih narokov in s tem tudi o dejstvu, da niso izpolnjeni pogoji za presumpcijo umika tožbe. Z vročitvijo vlog tožeče stranke pa sodišče toženo stranko obvešča tudi o procesnih dejanjih te stranke.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - dejansko stanje
Pritožbenih trditev glede podpisa na prevoznici, dejstva da ob 18.00 uri poslovalnica tožene stranke ni bila več odprta, da je bil tožeči stranki dobavljen cement družbe C. d.o.o., ki ga je tožena stranka že plačala, in dokaznega predloga za zaslišanje tožene stranke v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Sodbe sodišča prve stopnje izdane v sporu majhne vrednosti namreč ni dopustno izpodbijati iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
odločanje v mejah postavljenega zahtevka - spor majhne vrednosti
Sodišče sme stranki prisoditi le to, kar je zahtevala, ne pa več ali kaj drugega. Sodišče je to načelo prekoračilo, ko je po razdružitvi zadev namesto samo o ločenem odločalo o vseh prej združenih zahtevkih tožnice. Po razdružitvi zadev je ločena zadeva tega pravdnega postopka lahko postala spor majhne vrednosti, saj se vrednost spornega predmeta posamezne zadeve po razdružitvi nujno zmanjša.
ZPP člen 212, 212. Pravilnik o štipendiranju člen 31, 32.
dokazno breme - vračilo danih sredstev
Dokazno breme se presoja po pravilih materialnega prava oz. glede na pogodbena določila; če pravilnik določa, da mora štipendist vrniti štipendijo, razen če je šolanje prekinil iz upravičenih razlogov, je na njem, da dokaže takšne razloge; sicer veljajo splošna pravila o vračanju v primeru razdrtja pogodbe oz. neupravičene pridobitve.