ZD člen 191, 191/1, 192, 192/1, 191, 191/1, 192, 192/1.
skrbnik zapuščine
Začasni skrbnik mora skrbeti za zapuščino, da se ohrani za dediče, z njo upravljati v enakem obsegu kot dedič in razpolagati z zapuščinskimi pravicami in stvarmi v obsegu redne uprave in ohranitve zapuščine.
Prepoved bodočih posegov po tožbi zaradi prepovedi vznemirjanja lastnika je lahko neutemeljena tudi zoper napeljevalca nedovoljenih posegov oziroma zoper tistega, v čigar korist so bili opravljeni.
Sodišče je v zapuščinskem postopku, opravljenem na podlagi 74. člena ZDen, glede obsega premoženja, ki je bilo vrnjeno upravičencu in ki je s tem predmet dedovanja po njem, vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji.
najem poslovnih prostorov - oblika najemne pogodbe - vezanost sodišča na dokazni sklep - dokazno breme
Pogodba o najemu poslovnih prostorov mora biti po 2. odstavku 8. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP Ur. l. SRS št. 18/74 in št. 34/88) sklenjena v pisni obliki. Zahteva po obličnosti načeloma po 2. odstavku 67. člena ZOR velja tudi za vse njene poznejše spremembe in dopolnitve, v kolikor se te nanašajo na bistvene sestavine pogodbe, za katero zakon predpisuje obličnost. Iz tleeološke razlage določb ZPSPP, ki predpisuje pisno obliko pogodbe o najemu poslovne stavbe ali poslovnega prostora izhaja, da so bistvene sestavine pogodbe: predmet najema, dejavnost, ki naj bi se opravljala v najetem poslovnem prostoru (primerjaj 9. člen in 4. člen ZPSPP) in višina dogovorjene najemnine (primerjaj 14. člen ZPSPP). Zato ni videti razloga, da bi morala dopolnitev pogodbe v postranskih točkah, kakršen je zatrjevani dogovor o načinu poplačila najemnine (s kompenzacijo z vlaganji v najete prostore), za veljavnost le tega izpolnjevati pogoje obličnosti (primerjaj 3. odstavek 67. člena ZOR).
Tožeča stranka je zatrjevala dejstvo, da dolžnik (toženkin mož) nima dovolj sredstev za izpolnitev terjatve tožnice. Tožena stranka je očitno spregledala, da sodišče tožbenemu zahtevku ni ugodilo v celoti, ampak le v obsegu kolikor je potrebno za izpolnitev terjatve tožnice.
Besede, navedene v obtožbi kot resna grožnja, morajo objektivno povzročiti osebno prizadetost oškodovanca v občutku lastne varnosti. Zato zgolj njegova subjetivna prizadetost zaradi izrečenih besed, ki se sploh ne nanašajo na njegovo varnost, ne zadostne za storitev kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odst. 145. čl. KZ.
Kadar tožeča stranka oceni vrednost spornega predmeta v tožbi in gre za tožbeni zahtevek, ki se ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi. Ker se pri ugotovitvenih tožbah označuje kot vrednost spornega predmeta vrednost interesa tožeče stranke, sodišče ni dolžno postopati po tretjem odstavku 44. člena ZPP po uradni dolžnosti.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - dejansko stanje
Pritožbenih trditev glede podpisa na prevoznici, dejstva da ob 18.00 uri poslovalnica tožene stranke ni bila več odprta, da je bil tožeči stranki dobavljen cement družbe C. d.o.o., ki ga je tožena stranka že plačala, in dokaznega predloga za zaslišanje tožene stranke v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Sodbe sodišča prve stopnje izdane v sporu majhne vrednosti namreč ni dopustno izpodbijati iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
odločanje v mejah postavljenega zahtevka - spor majhne vrednosti
Sodišče sme stranki prisoditi le to, kar je zahtevala, ne pa več ali kaj drugega. Sodišče je to načelo prekoračilo, ko je po razdružitvi zadev namesto samo o ločenem odločalo o vseh prej združenih zahtevkih tožnice. Po razdružitvi zadev je ločena zadeva tega pravdnega postopka lahko postala spor majhne vrednosti, saj se vrednost spornega predmeta posamezne zadeve po razdružitvi nujno zmanjša.
Kot je razvidno iz povratnice (pripete pri listovni št. 18), je tožena stranka izpodbijano sodbo prejela 14.5.1999. Osemdnevni pritožbeni rok bi torej iztekel dne 22.5.1999. Ker pa je bil ta dan sobota, torej dan, ko sodišče ne dela, je pritožbeni rok potekel po 4. odstavku 112. člena ZPP s pretekom prvega prihodnjega delovnika - to je v ponedeljek 24.5.1999. Iz dohodne štampiljke prvostopnega sodišča pa izhaja, da je tožena stranka vložila pritožbo neposredno pri sodišču dne 25.5.1999, torej že po preteku pritožbenega roka (primerjaj 1. odstavek 113. člena ZPP).
ZIZ člen 38, 38/2, 289, 289/4, 38, 38/2, 289, 289/4. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-14, 270/3, 270, 270/1, 270/1-14, 270/3.
stroški, ki so bili potrebni za izvršbo - predujem
Sklep o določitvi predujma za stroške za opravo izvršbe, vsebovan v sklepu o določitvi izvršitelja, je sklep procesnega vodstva in zoper njega ni dovoljena pritožba.
Če v obtožnem predlogu ni navedena krivdna oblika za malomarnostni delikt in če niso navedeni konkretni očitki, kaj je obdolženec storil ali opustil, tak opis dejanskega stanja ne pomeni kaznivega dejanja. Zato je pravilna izdaja oprostilne sodbe po 1. tč. 358. čl. ZKP.
Pritožnica izpodbija sklenjeni dedni dogovor o delitvi dediščine iz razloga prevare, povzročene s strani dediča Matevža M.. Za odgovor na vprašanje, ki ga smiselno zastavlja pritožba, torej ali je dopustno v zapuščinskem postopku dedni dogovor izpodbijati zaradi napake volje pri njegovi sklenitvi, je potrebno opredeliti pravno naravo dednega dogovora. Le ta je zaradi aktivne vloge sodišča pri njegovem sklepanju in njegovih dejanskih učinkov, tako po prepričanju dela teoretikov kot sodne prakse, sodna poravnava. Zato je po čl. 392 ZPP predvidena tožba na razveljavitev sodne poravnave edino pravno sredstvo za izpodbijanje tudi obravnavanega dednega dogovora, zaradi napak volje, kot so zmota, prisila in v obravnavanem primeru zatrjevana prevara. S tem pa je podan tudi odgovor na vprašanje, da dednega dogovora v zapuščinskem postopku ni mogoče izpodbijati.
Po našem procesnem pravu se namreč šteje, da pasivnost toženca v postopku pred sodiščem prve stopnje, s katero je po 318. čl. ZPP izenačena zamuda roka za odgovor na tožbo, pomeni, da priznava dejanske navedbe tožbenega zahtevka. Te so prav zato tudi dejanska podlaga zamudne sodbe.
Naložitev plačila stroškov kazenskega postopka zasebnemu tožilcu, če se kazenski postopek na 1. stopnji ustavi, je zakonska posledica ustavitve in je zato pritožbeno ni mogoče izpodbiti. Zmota zasebnega tožilca, da ob umiku zasebne tožbe zato posledico ni vedel, ker ga pooblaščenec - odvetnik ni opozoril, v pritožbenem postopku ne more biti upoštevna, ker odnos stranka - odvetnik ni stvar sodne presoje v tem postopku. Zasebnega tožilca iz socialnih razlogov ni mogoče oprostiti plačila stroškov kazenskega postopka, ker je mogoča oprostitev samo obdolženca.
Čeprav je bila toženčeva izjava, da je tožnik nameraval posel opraviti s podkupovanjem, podana pri zaslišanju na sodišču, to je v manjšem krogu oseb, je tožnik upravičen do odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve. Ta okoliščina, "teža" izrečenih besed, ugotovljeno trajanje in intenzivnost tožnikovih duševnih bolečin ter sodna praksa v drugih podobnih primerih opravičujejo odškodnino v višini 400.000,00 SIT.
Obtoženčevo ravnanje, ko je s tem da je udarjal s kijem po vozilu oškodovanca in ga s svojim vozilom zaparkiral tako, da ta ni mogel nikamor, z namenom da s tem omogoči soobtoženemu, da ga ta s streli s pištolo umori, je šteti za pomoč pri storitvi kaznivega dejanja umora, čeprav ta prav za takrat ni bila vnaprej dogovorjena, je pa med obtožencema obstajalo soglasje, da bo do takšnega obračuna s sedaj pokojnim nekoč, ko bodo za to izpolnjeni pogoji, prišlo.
Sodišče prve stopnje je upravičeno uporabilo določila čl. 14 KZ - dejanje majhnega pomena, čeprav državni tožilec meni v pritožbi, da v zvezi s kaznivim dejanjem omogočanja uživanja mamil po čl. 197/I KZ uporaba navedenega inštituta ne pride v poštev. Šlo je namreč za dejanje, v katerem je obtoženec izročil 28-letnemu prijatelju cigareto, ki je vsebovala tobak in marihuano. Od dejanja pa je poteklo že 4 leta. Zato obtoženčevo dejanje ni imelo škodljivih posledic.