Obstoj izvršilnega naslova je formalna predpostavka za dopustnost zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, saj sme sodišče dovoliti zavarovanje denarne terjatve le na podlagi izvršilnega naslova, poleg tega pa mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali obstoja izvršilni naslov. Hkrati izvršilni naslov pomeni domnevo, da obstoja terjatev, ki je v njem ugotovljena, in da so za zavarovanje legitimirane stranke, ki so v njem navedene. Da je sklep o zavarovanju pravilen, pa mora biti tudi terjatev, katere zavarovanje se predlaga, v sklepu enako kot v izvršilnem naslovu, poleg tega pa mora poteči izpolnitveni rok.
najem poslovnih prostorov - oblika najemne pogodbe - vezanost sodišča na dokazni sklep - dokazno breme
Pogodba o najemu poslovnih prostorov mora biti po 2. odstavku 8. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP Ur. l. SRS št. 18/74 in št. 34/88) sklenjena v pisni obliki. Zahteva po obličnosti načeloma po 2. odstavku 67. člena ZOR velja tudi za vse njene poznejše spremembe in dopolnitve, v kolikor se te nanašajo na bistvene sestavine pogodbe, za katero zakon predpisuje obličnost. Iz tleeološke razlage določb ZPSPP, ki predpisuje pisno obliko pogodbe o najemu poslovne stavbe ali poslovnega prostora izhaja, da so bistvene sestavine pogodbe: predmet najema, dejavnost, ki naj bi se opravljala v najetem poslovnem prostoru (primerjaj 9. člen in 4. člen ZPSPP) in višina dogovorjene najemnine (primerjaj 14. člen ZPSPP). Zato ni videti razloga, da bi morala dopolnitev pogodbe v postranskih točkah, kakršen je zatrjevani dogovor o načinu poplačila najemnine (s kompenzacijo z vlaganji v najete prostore), za veljavnost le tega izpolnjevati pogoje obličnosti (primerjaj 3. odstavek 67. člena ZOR).
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
stroški izvršilnega postopka - CENA - vrednost
Za odmero cene izvršiteljske storitve po vrednosti predmeta se uporabi vrednost terjatve, to je celotnega zneska (glavnica, obresti, stroški), za izterjavo katerega je (še) potrebno opraviti posamezno izvršilno dejanje.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
plačilo stroškov
Po določbi 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom se kot vrednost terjatve upošteva vrednost glavnice in vseh stranskih terjatev in ne le vrednost glavnice.
Kot je razvidno iz povratnice (pripete pri listovni št. 18), je tožena stranka izpodbijano sodbo prejela 14.5.1999. Osemdnevni pritožbeni rok bi torej iztekel dne 22.5.1999. Ker pa je bil ta dan sobota, torej dan, ko sodišče ne dela, je pritožbeni rok potekel po 4. odstavku 112. člena ZPP s pretekom prvega prihodnjega delovnika - to je v ponedeljek 24.5.1999. Iz dohodne štampiljke prvostopnega sodišča pa izhaja, da je tožena stranka vložila pritožbo neposredno pri sodišču dne 25.5.1999, torej že po preteku pritožbenega roka (primerjaj 1. odstavek 113. člena ZPP).
Pri določitvi odškodnine za razlaščena zemljišča je potrebno upoštevati namen, za katerega se je parcela uporabljala dotlej, ko je bilo zemljišče s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče. Tudi če so parcele, ki so predmet razlastitve, v trenutku izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka že bile nezazidana stavbna zemljišča, to še ne pomeni, da je potrebno tudi odškodnino zanje določiti kot za stavbna zemljišča. Zemljišče se namreč v stavbno spremeni le zato, ker je lahko predmet razlastitve samo stavbno zemljišče, ki je bilo kot tako opredeljeno zaradi gradnje infrastrukture - ceste.
ZKP člen 422, 422/3, 423, 423/4, 422, 422/3, 423, 423/4.
predlog za odlog izvršbe - zahteva za varstvo zakonitosti
Odložitev izvršitve pravnomočne sodbe zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti je fakultativna in prepuščena sodišču 1. stopnje ne glede na predlog obsojenega. Poseben sklep se izda samo v primeru pozitivne odločitve. Zato izdaja sklepa, s katerim se predlog zavrne, sploh ni potrebna. Enako pooblastilo ima tudi Vrhovno sodišče, ko prejme zahtevo s spisi v odločanje.
Če v obtožnem predlogu ni navedena krivdna oblika za malomarnostni delikt in če niso navedeni konkretni očitki, kaj je obdolženec storil ali opustil, tak opis dejanskega stanja ne pomeni kaznivega dejanja. Zato je pravilna izdaja oprostilne sodbe po 1. tč. 358. čl. ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL45436
ZTLR člen 20, 20. ZST člen 29, 29/3, 29, 29/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZPP člen 180, 180/4, 180, 180/4.
predlog za začasno odredbo - terjatev - pridobitev lastninske pravice - plačilo sodne takse
Morebitna denarna sredstva, ki jih je tožnica prispevala za nakup stanovanja, z namenom, da bi kasneje postala njegova lastnica, sama po sebi še ne pomenijo izpolnitve pogojev za nastanek lastninske pravice, prav tako za nastanek lastninske pravice ne more biti odločilno dejstvo, da je tožnica sicer izpolnjevala pogoje iz 1. odst. 117. čl. SZ za nakup predmetnega stanovanja. Glede posledic za stranko je treba razlikovati med nepravočasno predložitvijo potrdila o plačilu sodne takse in nepravočasnim plačilom le-te. Prva ima za posledico le pribitek k sodni taksi kot kazensko takso, šele nepravočasno plačilo sodne takse pa lahko vodi do izdaje sklepa o ustavitvi postopka.
Iz spisovnega gradiva izhaja, da s prošnjo za preložitev razpisane glavne obravnave, ki jo je v pritožbenem postopku priložila tožeča stranka (v prilogi A2), sodišče ni bilo seznanjeno. Navedene vloge namreč do konca postopka na prvi stopnji v spisu ni. ZPP v prvem odstavku 116. člena določa, da sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to upravičeni razlogi. 294. člen ZPP pa določa, da se predsednik senata prepriča, ali so bile stranke v redu povabljene in ali so morda opravičile izostanek. Za preložitev naroka morata biti torej izpolnjena oba pogoja: opravičilo samo, s katerim mora sodišče razpolagati pred narokom in opravičljiv razlog za izostanek. Da bi sodišče navedeno prošnjo prejelo še pred narokom, pa ne izhaja niti iz priložene listine (v prilogi A2), niti iz nje ni razvidno, da je bila sodišču sploh poslana. Šele po prejemu prošnje za preložitev, bi sodišče lahko tudi presojalo, ali je podan opravičljiv razlog za preložitev naroka.
Naložitev plačila stroškov kazenskega postopka zasebnemu tožilcu, če se kazenski postopek na 1. stopnji ustavi, je zakonska posledica ustavitve in je zato pritožbeno ni mogoče izpodbiti. Zmota zasebnega tožilca, da ob umiku zasebne tožbe zato posledico ni vedel, ker ga pooblaščenec - odvetnik ni opozoril, v pritožbenem postopku ne more biti upoštevna, ker odnos stranka - odvetnik ni stvar sodne presoje v tem postopku. Zasebnega tožilca iz socialnih razlogov ni mogoče oprostiti plačila stroškov kazenskega postopka, ker je mogoča oprostitev samo obdolženca.
O tem, da ima toženec štiri otroke in da je žena brez zaposlitve, tožena stranka dokazov ni predložila. Ni se mogoče strinjati s stališčem pritožbe, da je preživljanje zakonite žene in v zakonu rojenih otrok splošno znano dejstvo, ki ga ni potrebno dokazovati. Za otroke res obstaja v zakonu predpisana preživninska obveznost staršev, vendar pa se izvrševanje ne domneva niti ni splošno znano, da se ta izpolnjuje.
Sodišča o svojih procesnih dejanjih pravdne stranke obveščajo z vabili na narok in odločbami, ki zadevajo potek postopka, v kolikor je zoper te odločbe predvidena posebna pritožba. Z vabili na narok je sodišče torej tožečo stranko obveščalo o svojih procesnih dejanjih - razpisih narokov in s tem tudi o dejstvu, da niso izpolnjeni pogoji za presumpcijo umika tožbe. Z vročitvijo vlog tožeče stranke pa sodišče toženo stranko obvešča tudi o procesnih dejanjih te stranke.
Ker je prišlo pri objavljenem besedilu do očitne pisne napake, toženi stranki protipravnosti ni mogoče očitati, zato ni pogojev za odškodninski delikt.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
obrazložitev dejanja
Sodišče prve stopnje ni obsežno obrazložilo, ali so v zvezi s prometno nesrečo v izreku sodbe navedene tri kršitve, v vzročni zvezi z nastalo nezgodo. Glede na spremembo hoje pešca, ki je hodil v isti smeri po sredini voznega pasu in ne bi spreminjal smer svoje hoje, pa se pokaže, da obrazložitev sodbe prihaja sama s seboj v nasprotje in je tudi v nasprotju z opisom dejanja in gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
Ček je ponarejen s samim lažnim podpisom in je s tem že storjeno kaznivo dejanje.
Če ostale rubrike na čeku izpolni druga oseba, to ne vpliva na kazensko odgovornost tistega, ki je ček lažno podpisal. Vsebina teh rubrik pa tudi ni lažna.
Čeprav je bila toženčeva izjava, da je tožnik nameraval posel opraviti s podkupovanjem, podana pri zaslišanju na sodišču, to je v manjšem krogu oseb, je tožnik upravičen do odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve. Ta okoliščina, "teža" izrečenih besed, ugotovljeno trajanje in intenzivnost tožnikovih duševnih bolečin ter sodna praksa v drugih podobnih primerih opravičujejo odškodnino v višini 400.000,00 SIT.