Ali je odvetnik pooblaščen za zastopanje, je odvisno od veljavnosti predloženega pooblastila. V predmetni zadevi iz pooblastila ni bilo razvidno, ali ga je podpisala oseba, ki je pooblaščena za izdajo pooblastila v imenu tožeče stranke. Prvostopno sodišče je zato pooblaščenca pozvalo, da predloži tako pooblastilo, iz katerega bo razvidno, kdo in v kakšni funkciji ga je izdal.
Toženi stranki sta upravičeni tudi do obresti od prisojenih pravdnih stroškov. Vendar jima zakonite zamudne obresti ne gredo za čas od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, temveč le za čas od izdaje odločbe, s katero je bila določena obveznost plačila stroškov in njihova višina,
Tožeča stranka pri besedilu objavljenih oglasov, besedila naročenega oglasa ni le priredila, temveč ga je tako spremenila, da ni moč sklepati, da opravljena storitev sploh še ustreza naročeni. Tako se izkaže, da je zmotna presoja, da je ostala bistvena vsebina petih objavljenih oglasov nespremenjena in s tem povezana ugotovitev o izpolnitvi obveznosti, tj. opravi naročene storitve.
Tožena stranka je brez ustreznega dovoljenja pristojnega organa posegla v izvrševanje dobave elektrike tožniku, kar predstavlja nedopustno ravnanje tožene stranke.
pobotni ugovor - pobot v pravdi - določnost zahtevka
Tožena stranka je na naroku za glavno obravnavo trdila, da ima do tožeče stranke še vedno odprte terjatve po računih, ki jih je predložila na sami glavni obravnavi. Kljub taki trditvi pa teh navedb ni mogoče opredeliti kot podajanje pobotnega ugovora v pravdi. Toženec namreč ni niti pojasnil, kolikšna njegova terjatev je, niti ni postavil ustreznega zahtevka za pobot.
Bolezen pooblaščenca stranke ni upravičeni vzrok za zamudo roka, za katerega se predlaga vrnitev v prejšnje stanje. To velja še zlasti, če je bolezen nastopila šele 12 dan 15-dnevnega pritožbenega roka.
ZPP (1977) člen 297, 297/5, 297, 297/5. SZ člen 33, 33/1, 33, 33/1.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - pasivna legitimacija - stanovanje
Zavrnitev ugovora pasivne legitimacije za plačilo stroškov upravljanja stanovanjske hiše, ki je utemeljeno z dejstvom, da se je toženec spustil v obravnavanje glavne stvari, je napačna. Okoliščine, ali se je toženec spustil v obravnavanje glavne stvari, je pomembna za razne (posebej določene) procesne ugovore. Vprašanje aktivne ali pasivne legitimacije pa je vprašanje materialnega prava.
stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - solastnina
Za odločitev o stvarni pristojnosti je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožnik navedel v tožbi. Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav je bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste (tako imenovana ustalitev pristojnosti ali perpetuatio fori). V civilni pravdi ne zadošča, da bi stranka predložila neko dejansko stanje s prošnjo, da ga naj sodišče preišče, in če ugotovi, da ji kaj pripada, da naj ji to prizna. Zakon takšne tožbe ne prizna. Stranka mora vedno postaviti določen zahtevek. Solastnik stanovanjske hiše ima pravico zahtevati ugotovitev večjega solastniškega deleža, če je s pisnim soglasjem drugega solastnika investiral v nadzidavo oziroma dvig celotne hiše.
Trditev tožeče stranke, da jo tožena stranka moti v njenem izvrševanju lastninske pravice, tako da njenem zemljišču obrača vozila, ni bila potrjena z dokazi. Tožeča stranka je dokazala le to, da na njenem zemljišču obračata vozila toženčev sin in njegova snaha, vendar pa ne po toženčevem nalogu in tudi ne po njegovi naknadni odobritvi takih ravnanj, zato negatorna tožba zoper toženo stranko ni utemeljena. Pasivna legitimacija se presoja po materialnem in ne po procesnem pravu. Za procesno pravo je vprašanje stvarne legitimacije pomembno le toliko, da zahtevku tožnika ni mogoče ugoditi, če aktivna in pasivna legitimacija nista podani.
Naročnik in izvajalec se lahko dogovorita tudi za fiksno ceno izdelka, npr. 720,00 SIT za tekoči meter kleparskega izdelka. Resničnost dogovora o ceni, pa se lahko dokazuje tudi z izvedencem, ki lahko oceni realno vrednost izdelka.
Toženec je s podpisom prodajne pogodbe potrdil tudi pogodbeno določilo, da je stroj pregledal in preizkusil (česar ne zanika) ter da prodajalec poznejših reklamacij ne bo priznal. Takšna pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti za morebitne stvarne napake je dopustna v skladu z določbo 1. odstavka 486. člena ZOR, zato toženec ne more uveljavljati sankcij za morebitne stvarne napake, torej tudi ne zahtevka na znižanje cene v skladu z določbo 2. odstavka 500. člena ZOR.
Administrativne prepovedi, stroški z njimi, sodne prepovedi, ne vplivajo na ugotavljanje višine sredstev, potrebnih za preživljanje razvezanega zakonca.
ZOR člen 414, 414/1, 424, 424/2, 997, 998, 414, 414/1, 424, 424/2, 997, 998.
pogodba - solidarnost dolžnikov
Ker se je upnica poplačala od prve tožnice kot od solidarne dolžnice, je treba za presojo razmerja med strankami uporabiti določbe ZOR o solidarnih dolžnikih.
elementi odškodninskega delikta - nedopustno ravnanje
Ni izkazana nedopustnost ravnanja toženke glede vložitve ovadbe, nato je pomanjkanje enega izmed štirih elementov odškodninskega delikta narekovala zavrnitev tožbenega zahtevka proti prvi toženki.
V primeru, da banka cedira zavarovalnici terjatev iz kreditne pogodbe, je prevzemnik upravičen terjati dolžnika tudi glede zapadlih pogodbenih obresti.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - preprečitev uporabe sile
Predlagatelj začasne odredbe mora izkazati verjetnost, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek sile, pred odločanjem prvostopnega sodišča o začasni odredbi in ne zadošča, če to stori v pritožbi proti sklepu o zavrnitvi predloga za začasno odredbo.
premoženjska razmerja med zakonci - delež na skupnem premoženju
Če je eden od zakoncev dogradil hišo po razvezi zakonske zveze v soglasju z drugim, takšna vlaganja vplivajo na njegov solastninski delež na nepremičnini.
Računi kot enostranska listina ene stranke (tožnika) sami po sebi ničesar ne povedo o izjavnem ravnanju druge stranke, potrebnem za nastanek obligacijske zaveze. Račun je (običajno) le posledica neke obveznosti, npr. plačila kupnine, nikoli pa njen vzrok.