ugovor zoper sklep o izvršbi - verodostojna listina - napotitev na pravdo
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbo 2. odstavka 62. člena ZIZ in nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Glede na to, da dolžnica izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, bi moralo uporabiti določbo 3. odstavka 62. člena ZIZ in postopek nadaljevati kot pri postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
Izpolnitev je tožena stranka sprejela, saj sicer ne bi mogla prav ona na teh sejemskih prireditvah sodelovati. V takšni situaciji se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na nepravilnosti glede zastopanja v sklenitveni fazi spornih pogodb o sodelovanju na sejemskih prireditvah. Tudi če je do njih prišlo, je sodelovanje tožene stranke na sejemskih prireditvah šteti za njeno naknadno odobritev teh pogodb.
Tožeča stranka pri besedilu objavljenih oglasov, besedila naročenega oglasa ni le priredila, temveč ga je tako spremenila, da ni moč sklepati, da opravljena storitev sploh še ustreza naročeni. Tako se izkaže, da je zmotna presoja, da je ostala bistvena vsebina petih objavljenih oglasov nespremenjena in s tem povezana ugotovitev o izpolnitvi obveznosti, tj. opravi naročene storitve.
Primerno socialno stanovanje v smislu določbe 5. odst. 53. čl. SZ je stanovanje, ki je primerno finančnim zmožnostim tistega, ki za dosedanje stanovanje ni bil sposoben plačevati najemnine in stroškov. Zato takega stanovanja ni mogoče enačiti s primernim stanovanjem v smislu določbe 5. čl. SZ.
Posledica napotitvenega sklepa v zapuščinskem postopku je, da tožeči stranki v teh primerih ni treba ne zatrjevati ne izkazovati pravnega interesa. Tožeča stranka pa je tista, ki nosi breme pravilne objektivne in subjektivne opredelitve tožbenega zahtevka, zato na napotitveni sklep vsebinsko ni vezana.
Res v konkretnem primeru nista izpolnjeni predpostavki iz 157. čl. ZPP. V odgovoru na tožbo ni zaslediti določne izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka (tudi sodišče prve stopnje je očitno ni tako razumelo, saj ni postopalo po 316. čl. ZPP). Še manj iz odgovora na tožbo sledi, da tožena stranka tožeči ni dala povoda za tožbo, saj je tožena stranka med drugim trdila, da sporno stanovanje šele bo izločila iz stečajne mase. Teh trditev ni moč razumeti drugače, kot da ga je sama štela za del stečajne mase. Tožba je bila tako potrebna.
Zakupna pogodba na podlagi določb Zakona o obligacijskih razmerjih preneha z odpovedjo. V obravnavani zadevi gre za sodno odpoved in ni nikakršne pravne podlage, po kateri bi se odpoved zakupne pogodbe lahko oz. morala doseči v upravnem postopku.
spor o stvarni pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.
Res je tožeča stranka predložila račune, ki so bili podlaga za sporne obračune obresti. Toda nobenega izmed predloženih računov ni izdala tožeča stranka. Kot izdajatelj je na računih naveden S. d.o.o. ali pa So. Na teh računih je na koncu zapisano ob številki žiro računa ime A. d.o.o. oz. na računu št. 1800036 (priloga A 104) ime "Ž. Metalurški inženiring". Čim je tožena stranka ugovarjala, da ni bila v pogodbenem razmerju s tožečo stranko, je bilo na tožeči stranki dokazno breme o nasprotnem.
Tožena stranka je sicer na naroku za glavno obravnavo navajala, da je tožeča stranka zaračunavala stroške upravljanja po drugačnih kriterijih, kot jih je zaračunavala tožena stranka po pogodbi o upravljanju, sklenjeni z njo in lastniki stanovanj. Take njene trditve pa so bile prepavšalne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti, saj ni navedla nobenih dejstev, ki bi kazala na to, da je bila tožeča stranka dolžna obračunavati stroške upravljanja po 4. členu Pravilnika o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, trditveno in dokazno breme v tej smeri pa je bilo na njej.
Toženec je s podpisom prodajne pogodbe potrdil tudi pogodbeno določilo, da je stroj pregledal in preizkusil (česar ne zanika) ter da prodajalec poznejših reklamacij ne bo priznal. Takšna pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti za morebitne stvarne napake je dopustna v skladu z določbo 1. odstavka 486. člena ZOR, zato toženec ne more uveljavljati sankcij za morebitne stvarne napake, torej tudi ne zahtevka na znižanje cene v skladu z določbo 2. odstavka 500. člena ZOR.
ZIP člen 32, 32/6, 32, 32/6. ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6.
stroški postopka - stroški
V skladu z določbo šestega odstavka 32. člena ZIP (enako kot ustrezno določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ) mora upnik dolžniku povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Citirana določba, torej kriterij neutemeljene povzročitve stroškov, se nanaša na vse stroške izvršilnega postopka in ga je zato treba uporabiti tudi pri odločanju o stroških ugovornega in pritožbenega postopka.
Računi kot enostranska listina ene stranke (tožnika) sami po sebi ničesar ne povedo o izjavnem ravnanju druge stranke, potrebnem za nastanek obligacijske zaveze. Račun je (običajno) le posledica neke obveznosti, npr. plačila kupnine, nikoli pa njen vzrok.
Dolžnik ne more uspešno uveljavljati nedopustnosti izvršbe zaradi prenehanja terjatve, če se pri tem sklicuje na dejstva oz. listine, ki izvirajo iz časa, ko bi jih dolžnik lahko uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
ZPP člen 100, 100/1, 212, 215, 100, 100/1, 212, 215.
smrt stranke
Toženec je v tem pravdnem postopku za zastopanje pooblastil odvetnico. Po njegovi smrti ni bilo razloga, da bi sodišče prve stopnje v skladu z določbo 212. člena ZPP/77 postopek prekinilo in ga nadaljevalo, ko bi ga pravni nasledniki prevzeli (določba 215. člena ZPP/77), saj je imel toženec v pravdi pooblaščenko. Le-ta je imela v skladu z določbo prvega odstavka 100. člena ZPP/77 še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, dokler ji dediči pooblastila ne bi preklicali (o čemer v spisu ni podatka, tožena stranka pa tega tudi n zatrjuje). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na narok za glavno obravnavo povabilo pooblaščenko, ki je vabilo prejela, naroka pa se ni udeležila. Sodišče prve stopnje je obravnavo pravilno opravilo v skladu z določbo 295. člena ZPP/77.
Navodilo o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 17, 19.
izpolnitev denarne obveznosti
Sporočilo o obremenitvi, ki predstavlja enega izmed izvodov naloga za obračun, ne dokazuje izvršitve finančne transakcije upniku. Gre namreč za izvod, s katerim nalogodajalec spremlja izvršitev obračuna.
Sodišče prve stopnje mora neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ni obrazložen v skladu s 53. čl. ZIZ, poslati višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožbo je utemeljena, če je v primeru neutemeljenega ugovora (neobrazložen) sklep o izvršbi razveljavilo v delu, kjer je dovoljena izvršba, v preostalem delu pa se odloča v pravdnem postopku, in pritožbeno sodišče tak sklep spremeni tako, da se ugovor zavrne in potrdi sklep o izvršbi.