sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik kljub opozorilu ugovorne trditve, da obveznost za katero ga terja upnik ne obstoji, ni konkretiziral z navedbo pravno pomembnih dejstev. Ker sodišču ni pojasnil razloga, zaradi katerega naj terjatev ne bi obstajala (npr.: prenehanje terjatve zaradi plačila, neobstoj terjatve, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju ipd.), ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
pritožbena novota - pritožbeni postopek - pomoč prava nevešči stranki
V kolikor je torej tožena stranka menila, da ni vešča prava, je imela od prejema vabila na narok za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo dovolj časa, da bi si lahko preskrbela ustrezno strokovno zastopanje. Zgolj dejstvo, da zakoniti zastopnik tožene stranke prava ne pozna, zato ne more biti utemeljen razlog za upoštevanje pritožbenih novot v pritožbenem postopku. Sicer pa tožena stranka niti v času, ko jo je zastopal odvetnik, ni navedla nikakršnih dejstev, iz katerih bi bilo sklepati o neutemeljenosti tožbenega zahtevka.
Naročnik in izvajalec se lahko dogovorita tudi za fiksno ceno izdelka, npr. 720,00 SIT za tekoči meter kleparskega izdelka. Resničnost dogovora o ceni, pa se lahko dokazuje tudi z izvedencem, ki lahko oceni realno vrednost izdelka.
Toženec je s podpisom prodajne pogodbe potrdil tudi pogodbeno določilo, da je stroj pregledal in preizkusil (česar ne zanika) ter da prodajalec poznejših reklamacij ne bo priznal. Takšna pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti za morebitne stvarne napake je dopustna v skladu z določbo 1. odstavka 486. člena ZOR, zato toženec ne more uveljavljati sankcij za morebitne stvarne napake, torej tudi ne zahtevka na znižanje cene v skladu z določbo 2. odstavka 500. člena ZOR.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - preprečitev uporabe sile
Predlagatelj začasne odredbe mora izkazati verjetnost, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek sile, pred odločanjem prvostopnega sodišča o začasni odredbi in ne zadošča, če to stori v pritožbi proti sklepu o zavrnitvi predloga za začasno odredbo.
premoženjska razmerja med zakonci - delež na skupnem premoženju
Če je eden od zakoncev dogradil hišo po razvezi zakonske zveze v soglasju z drugim, takšna vlaganja vplivajo na njegov solastninski delež na nepremičnini.
V primeru, da banka cedira zavarovalnici terjatev iz kreditne pogodbe, je prevzemnik upravičen terjati dolžnika tudi glede zapadlih pogodbenih obresti.
Primerno socialno stanovanje v smislu določbe 5. odst. 53. čl. SZ je stanovanje, ki je primerno finančnim zmožnostim tistega, ki za dosedanje stanovanje ni bil sposoben plačevati najemnine in stroškov. Zato takega stanovanja ni mogoče enačiti s primernim stanovanjem v smislu določbe 5. čl. SZ.
stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - solastnina
Za odločitev o stvarni pristojnosti je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožnik navedel v tožbi. Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav je bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste (tako imenovana ustalitev pristojnosti ali perpetuatio fori). V civilni pravdi ne zadošča, da bi stranka predložila neko dejansko stanje s prošnjo, da ga naj sodišče preišče, in če ugotovi, da ji kaj pripada, da naj ji to prizna. Zakon takšne tožbe ne prizna. Stranka mora vedno postaviti določen zahtevek. Solastnik stanovanjske hiše ima pravico zahtevati ugotovitev večjega solastniškega deleža, če je s pisnim soglasjem drugega solastnika investiral v nadzidavo oziroma dvig celotne hiše.
oprostitev plačila sodne takse - pravni interes za pritožbo
Oproščena stranka, ki je izgubila pravdo, je obsojena, da mora povrniti stroške nasprotni stranki, če ta tako zahteva. Oproščena stranka je namreč oproščena le tistih stroškov, ki jih mora trpeti sama vnaprej, ne pa tistih, ki jih mora glede na izid pravde plačati svojemu nasprotniku. Kot je pravni interes skupna predpostavka za dopustnost vsake tožbe, tako je pravni interes tudi skupna predpostavka vsakega pravnega sredstva in seveda tudi pritožbe. Če pritožnik pravnega interesa za vložitev pritožbe nima, ker se odločitev sodišča sploh ne nanaša nanj, se pritožba kot nedovoljena zavrže.
Čeprav je obtoženec s svojim vozilom občutno prekoračil dovoljeno hitrost 40 km/h (vozil je 70 km/h), ko je vozil po prednostni cesti, bo podana njegova krivdna odgovornost za nastanek prometne nezgode, v kateri je oškodovanka, ki je kljub prometnemu znaku "stop - križišče s prednostno cesto" zapeljala na prednostno cesto in ob trčenju izgubila življenje, šele tedaj, če oškodovanka prav zaradi njegove prehitre vožnje ne bi imela možnosti zagledanja njegovega vozila. Ker sodišče prve stopnje teh okoliščin ni ugotavljalo in je nekritično sledilo navedbam v obtožnici glede prekoračene hitrosti, je sodišče druge stopnje pritrdilo pritožbenim izvajanjem obtoženčevih zagovornikov in izpodbijano sodbo razveljavilo.
odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - škoda, ki presega normalne meje
Pritožba tožeče stranke prav opozarja, da sodišče svojo odločitev opira na posplošeno trditev, pri tem pa si lege nepremičnine ni ogledalo, v tej smeri pa dejanskega stanja tudi ni raziskalo. Da leži sporna nepremičnina v urbanem okolju, ni odločilen in edini kriterij, saj je potrebno ugotoviti vse posebnosti okolja in same nepremičnine ter njen namen, hkrati pa upoštevati, da imajo spremembe okolja kot posledica ekonomskega in tehnološkega razvoja, na katere se je človek posebno v mestnih okoljih moral prilagoditi, določene meje, posebno kadar gre za posege v ravnotežje v naravi in posledično v človekovo bivalno okolje.
Posledica napotitvenega sklepa v zapuščinskem postopku je, da tožeči stranki v teh primerih ni treba ne zatrjevati ne izkazovati pravnega interesa. Tožeča stranka pa je tista, ki nosi breme pravilne objektivne in subjektivne opredelitve tožbenega zahtevka, zato na napotitveni sklep vsebinsko ni vezana.
Le če pride do spora o obsegu vloženih sredstev v pravne osebe iz 8. in 9. člena ratificirane pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško med Slovensko razvojno družbo (SRD) in Hrvatskim fondom za privatizacijo (HFP), je za takšen spor pogodbenic dogovorjena mednarodna arbitraža v konkretni zadevi, zato določbe o dogovorjeni arbitraži niso upoštevne, saj ne teče spor med SRD-om in HFP-om.
stroški stečajnega postopka - odredba - terjatve, ki nastanejo med stečajnim postopkom
Merila, določena v Odredbi o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave (Ur. l. RS, št. 37/94 in 37/95), ki se uporabljajo kot podlaga za odmero nagrade stečajnemu upravitelju, pri odmeri nujnih stroškov niso uporabljiva niti pravno upoštevna, pač pa je uporabljiv in pravno upošteven le specificiran in dokazno podprt - dokumentiran zahtevek oziroma predlog stečajnega upravitelja (primerjaj komentar k 83. členu ZPPSL - Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, in smiselno drugi odstavek 163. člena ZPP/99). Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor stečajnega upravitelja zoper svojo odredbo. S tem je odločilo o ugovoru stečajnega upravitelja s sklepom, zoper katerega ni pritožbe (glej drugi odstavek 14. člena ZPPSL). Ker ne gre za odločitev sodišča o pravicah ali obveznostih udeležencev stečajnega postopka niti stečajnega upravitelja in ker tudi ne gre za akt sodišča, ki bi bil izvršljiv in bi lahko postal formalno ali materialno pravnomočen, je bilo treba pritožbo zavreči (1. točka 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZPPSL).
Ob napovedi pritožbe nastane taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbo. Če stranka ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu se šteje, da je stranka napoved pritožbe umaknila kljub temu, da sama zatrjuje, da jo zaradi neplačila takse pritožbe ne umika. Presumpcija umika pritožbe velja po samem zakonu glede na 2. in 3. odst. 497. čl. ZPP in tega določila stranka, ne more spremeniti z navedbo, da pritožbe ne umika.
Podlago za presojo, ali namestitev navedenih igralnih avtomatov v najeti poslovni prostor v konkretnem primeru pomeni njegovo uporabo v nasprotju z najemno pogodbo, nudijo v prvi vrsti določila same pogodbe o najemu poslovnega prostora v objektu na Zaloški 69 v Ljubljani, ki je bila sklenjena dne 15.11.1992. Pri presoji tega vprašanja je treba razlikovati med posli, ki jih sme opravljati tožena stranka kot gospodarska družba po določbah ZGD, to je posli, ki jih družba opravlja v okviru registrirane dejavnosti (3. odst. 4. čl. ZGD), in drugimi posli, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti (4. odst. 4. čl. ZGD), ter tistimi posli, ki jih sme opravljati v najetem poslovnem prostoru v okviru pogodbeno dogovorjenega namena uporabe tega poslovnega prostora. Posli, ki jih sme tožena stranka opravljati v najetem poslovnem prostoru, morajo zadostiti dvem zahtevam. Poleg tega, da gre za posle, ki jih sme družba opravljati po 4. čl. ZGD, morajo ti posli ostati v okviru pogodbeno dogovorjenega namena uporabe najetega poslovnega prostora. To pomeni, da sme tožena stranka v najetem poslovnem prostoru opravljati le tiste posle, izmed poslov, ki jih sme opravljati po 4. čl. ZGD, ki ne pomenijo prekoračitve pogodbeno dogovorjenega namena uporabe najetega poslovnega prostora. V nasprotnem primeru namreč izpolni vse zakonske znake razloga za odpoved najemne pogodbe iz 1. alinee 28. člena ZPSPP.
Na namen obtoženih da sta vedela, da je mamilo - heroin, ki sta ga prevažala in s tem prenašala v svojem avtomobilu namenjen nadaljnji prodaji, je moč sklepati iz dejstev o njegovi količini in tega da obtoženca nista zasvojenca z mamili, kljub temu da te okoliščine v zagovorih nista priznala.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana, če je sodišče 1. stopnje oprlo krivdorek izpodbijane sodbe glede udeležbe obtoženca, ki jo je ves čas trajanja kazenskega postopka zanikal, samo na obremenilna zagovora soobtožencev, v katerih sta tega obtoženca izrecno obremenila kot sostorilca. Tak zagovor formalno sicer ni dokaz, ima pa dokazno vrednost in ga je na takšen način mogoče uporabiti ne glede na to, da drugih obremenilnih dokazov ni bilo (izpovedbe prič, zapisnik o zasegu vzetih stvari).