Tožena stranka je sicer na naroku za glavno obravnavo navajala, da je tožeča stranka zaračunavala stroške upravljanja po drugačnih kriterijih, kot jih je zaračunavala tožena stranka po pogodbi o upravljanju, sklenjeni z njo in lastniki stanovanj. Take njene trditve pa so bile prepavšalne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti, saj ni navedla nobenih dejstev, ki bi kazala na to, da je bila tožeča stranka dolžna obračunavati stroške upravljanja po 4. členu Pravilnika o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, trditveno in dokazno breme v tej smeri pa je bilo na njej.
Administrativne prepovedi, stroški z njimi, sodne prepovedi, ne vplivajo na ugotavljanje višine sredstev, potrebnih za preživljanje razvezanega zakonca.
Res je tožeča stranka predložila račune, ki so bili podlaga za sporne obračune obresti. Toda nobenega izmed predloženih računov ni izdala tožeča stranka. Kot izdajatelj je na računih naveden S. d.o.o. ali pa So. Na teh računih je na koncu zapisano ob številki žiro računa ime A. d.o.o. oz. na računu št. 1800036 (priloga A 104) ime "Ž. Metalurški inženiring". Čim je tožena stranka ugovarjala, da ni bila v pogodbenem razmerju s tožečo stranko, je bilo na tožeči stranki dokazno breme o nasprotnem.
Navodilo o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 17, 19.
izpolnitev denarne obveznosti
Sporočilo o obremenitvi, ki predstavlja enega izmed izvodov naloga za obračun, ne dokazuje izvršitve finančne transakcije upniku. Gre namreč za izvod, s katerim nalogodajalec spremlja izvršitev obračuna.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik kljub opozorilu ugovorne trditve, da obveznost za katero ga terja upnik ne obstoji, ni konkretiziral z navedbo pravno pomembnih dejstev. Ker sodišču ni pojasnil razloga, zaradi katerega naj terjatev ne bi obstajala (npr.: prenehanje terjatve zaradi plačila, neobstoj terjatve, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju ipd.), ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
pritožbena novota - pritožbeni postopek - pomoč prava nevešči stranki
V kolikor je torej tožena stranka menila, da ni vešča prava, je imela od prejema vabila na narok za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo dovolj časa, da bi si lahko preskrbela ustrezno strokovno zastopanje. Zgolj dejstvo, da zakoniti zastopnik tožene stranke prava ne pozna, zato ne more biti utemeljen razlog za upoštevanje pritožbenih novot v pritožbenem postopku. Sicer pa tožena stranka niti v času, ko jo je zastopal odvetnik, ni navedla nikakršnih dejstev, iz katerih bi bilo sklepati o neutemeljenosti tožbenega zahtevka.
Ali je odvetnik pooblaščen za zastopanje, je odvisno od veljavnosti predloženega pooblastila. V predmetni zadevi iz pooblastila ni bilo razvidno, ali ga je podpisala oseba, ki je pooblaščena za izdajo pooblastila v imenu tožeče stranke. Prvostopno sodišče je zato pooblaščenca pozvalo, da predloži tako pooblastilo, iz katerega bo razvidno, kdo in v kakšni funkciji ga je izdal.
Toženi stranki sta upravičeni tudi do obresti od prisojenih pravdnih stroškov. Vendar jima zakonite zamudne obresti ne gredo za čas od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, temveč le za čas od izdaje odločbe, s katero je bila določena obveznost plačila stroškov in njihova višina,
spor o stvarni pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.
pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gradnji
Sograditelj zgradbe, ki jo zgradi na podlagi predhodno sklenjenega medsebojnega dogovora originarno pridobi (so)lastninsko pravico na zgradbi. Podlaga za pridobitev (so)lastnine ni dogovor o skupni gradnji temveč ustvaritev nove stvari.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Iz razlogov izpodbijane sodbe sledi, da je bila pogodba o poslovnem sodelovanju, sklenjena med pravdima strankama dne 7.1.1997, sporazumno razvezana konec maja 1997, da pa prav ta pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Povzeti razlogi, ki naj bi opredeljevali pravno in dejansko podlago vtoževanega zneska, si med seboj nasprotujejo. Izpodbijane sodbe zato ni moč preizkusiti.
sklep o domiku - plačilo kupnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
V sklepu o domiku nepremičnine kupcu določbe o plačilu kupnine niso potrebne. Sam zakon določa, da mora kupec položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji. Če kupec v tem roku ne bo položil kupnine, bo sodišče prodajo s sklepom razveljavilo.
Vprašanje, kdaj pride tožena zavarovalnica v zamudo s svojo izpolnitvijo, je potrebno presojati po določbi 919. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
ZOR člen 84, 148, 148/1, 262, 262/1, 567, 570, 600, 84, 148, 148/1, 262, 262/1, 567, 570, 600.
zakupna pogodba - pogodba o delu - sklenitev pogodbe - odločilna dejstva
Ker je prvostopno sodišče izhajalo iz neustrezne materialnopravne podlage, kot zgornje premise, tudi ni, in na to pritožba v celoti pravilno opozarja, ugotavljalo tistih odločilnih dejstev, ki bi jih bilo dolžno ugotavljati, če bi se do obligacijskopravnega razmerja med pravdnima strankama uvodoma pravilno opredelilo. Zaradi navedenega iz dejstev, ki jih je izpodbijana sodba opredelila kot odločilna, ne more slediti materialnopravni zaključek, da tožena stranka ni dolžnik vtoževane terjatve.
Na namen obtoženih da sta vedela, da je mamilo - heroin, ki sta ga prevažala in s tem prenašala v svojem avtomobilu namenjen nadaljnji prodaji, je moč sklepati iz dejstev o njegovi količini in tega da obtoženca nista zasvojenca z mamili, kljub temu da te okoliščine v zagovorih nista priznala.
Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev člen 9, 9/3.
izvedenec - nagrada za izvedenca - višina nagrade - tarifa
Ker je izvedenec opravil del izvedenskega dela pred uveljavitvijo pravilnika o tarifi za plačilo sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Uradni list RS, št. 61/97, 72/98), del pa po uveljavitvi citiranega pravilnika (navzočnost na javni obravnavi), je sodišče pravilno odmerilo nagrado za opravljeno delo tako, da je ločilo opravljena delo do uveljavitve pravilnika in po uveljavitvi.
Podlago za presojo, ali namestitev navedenih igralnih avtomatov v najeti poslovni prostor v konkretnem primeru pomeni njegovo uporabo v nasprotju z najemno pogodbo, nudijo v prvi vrsti določila same pogodbe o najemu poslovnega prostora v objektu na Zaloški 69 v Ljubljani, ki je bila sklenjena dne 15.11.1992. Pri presoji tega vprašanja je treba razlikovati med posli, ki jih sme opravljati tožena stranka kot gospodarska družba po določbah ZGD, to je posli, ki jih družba opravlja v okviru registrirane dejavnosti (3. odst. 4. čl. ZGD), in drugimi posli, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti (4. odst. 4. čl. ZGD), ter tistimi posli, ki jih sme opravljati v najetem poslovnem prostoru v okviru pogodbeno dogovorjenega namena uporabe tega poslovnega prostora. Posli, ki jih sme tožena stranka opravljati v najetem poslovnem prostoru, morajo zadostiti dvem zahtevam. Poleg tega, da gre za posle, ki jih sme družba opravljati po 4. čl. ZGD, morajo ti posli ostati v okviru pogodbeno dogovorjenega namena uporabe najetega poslovnega prostora. To pomeni, da sme tožena stranka v najetem poslovnem prostoru opravljati le tiste posle, izmed poslov, ki jih sme opravljati po 4. čl. ZGD, ki ne pomenijo prekoračitve pogodbeno dogovorjenega namena uporabe najetega poslovnega prostora. V nasprotnem primeru namreč izpolni vse zakonske znake razloga za odpoved najemne pogodbe iz 1. alinee 28. člena ZPSPP.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana, če je sodišče 1. stopnje oprlo krivdorek izpodbijane sodbe glede udeležbe obtoženca, ki jo je ves čas trajanja kazenskega postopka zanikal, samo na obremenilna zagovora soobtožencev, v katerih sta tega obtoženca izrecno obremenila kot sostorilca. Tak zagovor formalno sicer ni dokaz, ima pa dokazno vrednost in ga je na takšen način mogoče uporabiti ne glede na to, da drugih obremenilnih dokazov ni bilo (izpovedbe prič, zapisnik o zasegu vzetih stvari).