imenovanje notarja - pooblastila ministra - odločba o izbiri - ocena strokovne komisije - strokovna usposobljenost
Minister je z izpodbijano odločbo za notarko imenoval kandidatko, ki je na podlagi metodologije ocenjevanja, ki jo je oblikovala izbirna komisija, dosegla najvišje število točk. Izbor je skladen s stališčem VS RS (sodba I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018), da je v pristojnosti ministra izbira, da med enako strokovno usposobljenimi (torej enako ocenjenimi kandidati) izbere tistega kandidata, ki je v izbirnem postopku dosegel najvišje število točk.
lokalne volitve - občinska volilna komisija - poročilo komisije
Tožnik, ki je na lokalnih volitvah nastopal kot kandidat za župana, neutemeljeno ugovarja, da mu ni bil omogočen osebni nadzor nad delom volilnih odborov in OVK. Kandidat namreč ne more biti predstavnik oziroma zaupnik kandidata oziroma liste kandidatov (tretji odstavek 47. člena ZLV).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgledi za uspeh
Sodišče se strinja s toženko, da ne iz tožnikovih navedb ne iz drugih podatkov v spisu ne izhaja, da bi imel tožnik v navedeni zadevi verjeten izgled za uspeh in bi bilo zato razumno vlagati pravna sredstva.
Sodišče je tožbi ugodilo, saj je obrazložitev sporne odločitve pomanjkljiva in je zato ni mogoče preizkusiti. Organ v svoji odločbi namreč ni obrazložil, zakaj naj bi bila tožničina vloga nerazumljiva, in tudi ne ugotovil, da bi v njej manjkala katera od sestavin iz prvega odstavka 66. člena ZUP. Pojasnil pa tudi ni, kateri drug zakon oziroma drug predpis določa, da so v pozivu organa zahtevani elementi (soglasje) obvezna formalna sestavina vloge, kot je tožničina.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Pravno odločilni dejstvi za izrek izpodbijanega ukrepa v tem primeru sta torej ugotovitvi, da je obravnavni objekt manj zahteven objekt, za katerega je treba pred začetkom gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, in da gradbeno dovoljenje zanj pred začetkom gradnje (niti v trenutku odločanja prvostopenjskega organa) ni bilo pridobljeno.
davek iz dobička od kapitala - odsvojitev kapitala - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - rok za priglasitev - prepozna vloga - zavrženje vloge
Po določbi 102. člena ZDoh-2, se za čas odsvojitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je fizična oseba odsvojila kapital. Čas odsvojitve kapitala je po navedenem določen glede na pravni temelj njegove odsvojitve. Ko gre za pogodbeni prenos (odsvojitev) kapitala, je čas odsvojitve po določbah ZDoh-2 vezan izključno na datum sklenitve pogodbe.
ZDoh-2 časa odtujitve kapitala ne veže na čas uveljavitve pogodbe.
davek iz dobička od kapitala - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - čas odsvojitve kapitala - trenutek sklenitve pogodbe
Po določbi 102. člena ZDoh-2, se za čas odsvojitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je fizična oseba odsvojila kapital. Čas odsvojitve kapitala je po navedenem določen glede na pravni temelj njegove odsvojitve. Ko gre za pogodbeni prenos (odsvojitev) kapitala, je čas odsvojitve po določbah ZDoh-2 vezan izključno na datum sklenitve pogodbe.
odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - agrarna skupnost - vpis v register
Pri določitvi vrstnega reda predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ gre za obvezno ureditev, ki je ni mogoče izključiti s pravnim poslom, temveč zgolj z drugim zakonom.
Po prvem odstavku 2. člena ZAgrS je agrarna skupnost po tem zakonu skupnost fizičnih in pravnih oseb, ki je bila kot agrarna skupnost ponovno vzpostavljena in organizirana na podlagi ZPAVS in je vpisana v register agrarnih skupnosti iz 15. člena tega zakona (torej ZAgrS). Ta določba je že na jezikovni ravni dovolj jasna in nedvoumna, da ne pušča nobenega prostora za interpretacijo, da bi bilo mogoče za agrarno skupnost v skladu z ZAgrS šteti tudi skupnost, ki ni vpisana prav v register iz 15. člena tega zakona.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - uredba Dublin III - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega - prekluzija - begosumnost - začasna odredba
Toženka v upravnem postopku do izdaje odločbe nima razlogov, da ne bi upoštevala dokazov, ki jih predlaga stranka v postopku, saj določilo 20. člena ZUS-1, ki se nanaša na prekluzijo dokazov, velja za upravni spor, ne pa za upravni postopek.
Sodišče se zato na podlagi podanih ugotovitev o obstoju partnerske zveze tožnika s A.A. ne strinja z zaključki toženke, da obstaja, ob že navedenih določbah Dublinske uredbe III iz razlogov, ki jih navaja toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, znatna nevarnost pobega tožnika, če mu gibanje ne bo omejeno na prostore Centra za tujce.
Po presoji sodišča ne obstaja znatna nevarnost, da bi tožnik lahko pobegnil.
Okoliščina, da je zaprosil v Italiji za mednarodno zaščito, po presoji sodišča ne more biti relevantna, saj je bila po njegovih izjavah in izpovedbi tista prošnja zavrnjena (čemur tudi toženka ni nasprotovala, zato navedenemu sodišče sledi, skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1) in mu zato ni mogoče očitati, da bi Italijo zapustil, še preden bi bilo o njegovi prošnji odločeno. Iz navedenega torej izhaja, da kaže na njegovo begosumnost izključno le to, da je v Nemčiji zaprosil za mednarodno zaščito in ne počakal do odločitve. Vse ostale okoliščine pa govorijo proti njegovi begosumnosti. Tako ni mogoče spregledati, da je v Sloveniji sam od sebe odšel k pristojnemu organu in prosil za mednarodno zaščito. Če bi imel v resnici namen samovoljno zapustiti Slovenijo, potem ne bi prišel zaprosit za zaščito sam od sebe. Druga zelo pomembna okoliščina, ki kaže na to, da ne obstaja znatna nevarnost, da bi pobegnil, pa je ta, da v Sloveniji živi njegova partnerka, s katero celo pričakuje otroka in pri kateri bi lahko živel, zato je toliko manjša verjetnost, da bi Slovenijo zapustil, če mu gibanje ne bi bilo omejeno.
Izdaja ureditvene začasne odredbe je v tej zadevi potrebna tudi zato, ker je tožniku z nezakonitim odvzemom prostosti kršena pravica do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave in 6. člena Listine EU o temeljnih pravicah, kar pomeni težko popravljivo oziroma nepopravljivo škodo že samo po sebi.
Preprečitev nadaljevanja nezakonitega stanja brez dvoma odtehta tudi javne koristi, ki jih niti ni mogoče iskati v tem, da se pridržanje nadaljuje zgolj zaradi vodenja azilnega postopka, če je oseba pridržana nezakonito.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo davka - napaka
Postopek preverjanja dejanskega stanja v okviru izrednega pravnega sredstva po 90. členu ZDavP-2 ni predviden, zato je napaka v smislu navedene določbe očitna le, če jo je mogoče ugotoviti neposredno, na prvi pogled, in ne šele s preverjanjem pravilnosti podatkov občine.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Tožnik ne more uspeti z argumentom, da organa nista vedela, kako naj o njegovi vlogi odločita, saj iz obeh odločb jasno izhaja ugotovitev (ki je po presoji sodišča tudi pravilna), da ob uporabi odloka, po katerem tožnikovo zemljišče nima statusa stavbnega zemljišča, za predvideno gradnjo ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - lastnik objekta
V zadevi ni sporno, da je tožnik zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na katerem stojijo predmetni poslovni prostori in da je v zemljiški knjigi vknjižena zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ter vknjižena hipoteka. Ker navedena dejstva, ki izhajajo iz izpiska iz zemljiške knjige, tožniku ne onemogočajo uporabe njegovih poslovnih prostorov oziroma ne posegajo v njegovo pravico, ki jo kot lastnik ima, da te prostore uporablja, sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da je tožnik dolžan plačati nadomestilo za uporabo tega stavbnega zemljišča.
Tožena stranka je nosilka javnega pooblastila, vendar predmetni spor ni s področja zadev, ki so ji dane v izvrševanje z javnim pooblastilom. Sporno zadevo ureja tožena stranka, v skladu z ZSkuS, sama v svojem temeljnem aktu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka je ob ugotovitvi, da je bil zadnji dan roka za vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo 7. 11. 2018, to je dan, ko je tožničino prošnjo za brezplačno pravno pomoč tudi prejela, pravilno ocenila, da bi bila v navedenem socialnem sporu dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo nerazumna. Tudi če bi namreč tožena stranka tožničino prošnjo obravnavala takoj po prejemu (dne 7. 11. 2018), bi tožničin pooblaščenec prejel odločitev o prošnji (najprej) naslednjega dne, to je 8. 11. 2018, kar bi bilo prepozno. Zato je pravilen zaključek tožene stranke, da v obravnavani zadevi, ob upoštevanju relevantnih okoliščin, ni izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
gradbeno dovoljenje - izdaja soglasja - nepravdni postopek - etažna lastnina - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - priznanje lastnosti stranke - javni interes
Kot listino, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi, je možno šteti soglasje etažnosti lastnikov; kot sodno odločbo, ki izkazuje pravico graditi, pa sklep sodišča, ki nadomešča soglasje etažnega lastnika.
Niti upravni organi niti sodišče ne morejo podrobno ugotavljati oziroma preverjati vsebine vsake posamezne postavke stroškov izvršbe in tudi ne ekonomske utemeljenosti načina izvajanja izvršbe oziroma racionalnost izvedbe posameznih opravil, saj podatki prvostopenjskega upravnega organa za kaj takega ne dajejo nobene podlage, prav tako stroški upravne izvršbe niso posebej urejeni v predpisih. Sodni preizkus višine stroškov izvršbe se omejuje na preizkus, ali je upravni organ obstoj in višino posameznih stroškovnih postavk v izpodbijanem aktu ustrezno obrazložil, ali te postavke niso očitno nerazumne in ali so v skladu z listinami v upravnem spisu. Tak obseg preizkusa je stvarno utemeljen ter zagotavlja prepoznanje morebitnih bistvenih kršitev, glede na katere bi odločba, v kateri je odločeno o stroških upravne izvršbe, ne mogla biti pravilna in zakonita.
Odlog kazenskega pregona in v primeru pozitivnega izida zavrženja obadbe po 162. členu ZKP je ena od možnosti zaključka kazenskega postopka zoper osumljenca. Odlog kazenskega predloga je možnost izvensodne poravnave spora, zato je glede na določbo prvega odstavka 7. člena ZBPP dodelitev brezplačne pravne pomoči mogoča tudi za postopke po 162. členu ZKP.
izvršba - davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - izvršilni naslov
Če davek ni plačan v rokih, predpisanih z zakonom, davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, izrek katerega mora vsebovati vse sestavine na podlagi 151. člena ZDavP-2.
izvrševanje kazenskih sankcij - pogojni odpust - stranka v postopku - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru je iz spisov in iz tožbenih navedb dovolj jasno in kot nesporno sledi, da tožeča stranka, to je mati obsojenca, v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni imela ne položaja stranke ne položaja stranskega udeleženca.
Ob tem, da je po materialnem predpisu sicer tožnica na podlagi 106. člena ZIKS-1 imela pooblastilo, da vloži zahtevo kot obsojenčeva mati, pa iz upravnih spisov tudi ni razvidno, da je za to imela tudi pisno privolitev obsojenca, kot se eksplicitno zahteva po 106. členu ZIKS-1.
Za vložitev tožbe in s tem za aktivno legitimacijo v upravnem sporu mora biti podan in izkazan položaj stranke ali stranskega udeleženca že v upravnem postopku, kar pa ni obravnavani primer.