dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - plačilo nadomestila plače
V zadevah Pdp 390/1995 in Pdp 186/1998 je sodišče odločalo o utemeljenosti zahtevka za plačilo plače kot o reparacijskem zahtevku, ki je temeljil na poprejšnji ugotovitvi o nezakonitosti sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja in njihovi razveljavitvi oziroma o spremembi datuma prenehanja delovnega razmerja. Ti dve zadevi zato nista primerljivi z obravnavano, kjer je bil zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrnjen in gre torej za situacijo, ko je delavki zaradi neopravičenih izostankov tudi prenehalo delovno razmerje.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlogi
Določba 30. člena ZDSS-1 ne uvaja možnosti splošne pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje. Iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena ZPP, tega sklepa zato ni mogoče izpodbijati.
Za odločitev sodišča druge stopnje je bilo bistvenega pomena vprašanje, ali je bila pogodba o zaposlitvi, katere obstoj in pravice na njeni podlagi uveljavlja tožnik, veljavno sklenjena. V zvezi s tem vprašanjem tožnik ne postavlja trditev, ki bi bile lahko pomembne za odločitev o pritožbi.
dopustitev revizije - pritožba - odstop od sodne prakse - javni uslužbenec - plačilo za dejansko opravljeno delo - dodatek za posebno nevarnost in ogroženost - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje
Tožeča stranka je dokazala, da odločitev v njeni zadevi pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev (pravica do plačila za dejansko opravljeno delo). Pogoji za dopustitev revizije so zato izpolnjeni.
Zahtevek za izplačilo prikrajšanja pri plači ni povezan s prenehanjem delovnega razmerja (2. točka 31. člena ZDSS-1). Predstavlja samostojen premoženjski zahtevek, kjer je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR, v nasprotnem primeru pa samo, če jo dopusti sodišče v skladu z 32. členom ZDSS-1.
Pritožba ni utemeljena, ker tožena stranka ni navedla odločb Vrhovnega sodišča, s katerimi bi utemeljila pritožbene navedbe o tem, da zavzeta stališča v sodbi sodišča druge stopnje odstopajo od sodne prakse.
ZDSS-1 člen 32, 32/3. ZDR člen 6. OZ člen 179. ZPP člen 8.
dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - neenotna sodna praksa - diskriminacija zaradi invalidnosti - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - dokazno breme
Pritožbeni razlog iz 2. alinee prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 ni podan, saj tožena stranka ni niti zatrjevala niti dokazala, da glede pravnega vprašanja, ki je skupno sodbi I Cp 1123/2004 ter obravnavani odločbi Višjega delovnega in socialnega sodišča in o katerem po njeni oceni odločitvi nista enotni, praksa Vrhovnega sodišča še ni oblikovana.
S tem, ko je sodišče v obravnavani zadevi ugotovitev o obstoju škode utemeljilo zgolj na izpovedi tožnika – oškodovanca, ni v ničemer odstopilo od stališč v zadevi II Ips 672/2001.
Sodišče je obrazložilo in utemeljilo zavrnitev izvedbe dokaza, kakršen je bil predlagan in utemeljen, zato ni šlo za odstop od sodne prakse glede obveznosti sodišča v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - plačilo iz naslova uspešnosti poslovanja - božičnica
Ker tožnik s citiranimi odločitvami Višjega delovnega in socialnega sodišča ne dokazuje neenotnosti prakse sodišča druge stopnje glede bistvenega pravnega vprašanja in tudi ne, da praksa odstopa od prakse Vrhovnega sodišča, pritožbi ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbena obravnava
Sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, katere dokaze bi moralo sodišče prve stopnje izvesti v ponovljenem postopku. Kolikor sodišče druge stopnje šteje, da ima v navedbah in dokaznih predlogih strank podlago za ugotavljanje, katera pogodba o zaposlitvi je bila tožnici odpovedana, bo moralo na podlagi 30. člena ZDSS-1 te dokaze samo izvesti na neposredni obravnavi.
odstop od sodne prakse - javni uslužbenec - pogoji za premestitev - dopustitev revizije - pritožbeni razlogi
Stališče sodišča druge stopnje, da za zakonitost premestitve javnega uslužbenca zadošča že ugotovitev, da je izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta, na katerega je bil premeščen, pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev.
dopustitev revizije - pritožba - odstop od sodne prakse - razporeditev v višji plačilni razred
V odločitvah Vrhovnega sodišča RS, ki sta citirani v pritožbi, je bilo zavzeto stališče v razmerju invalidnost – bolniška odsotnost, ki pa v primeru pritožnice sploh ni bilo uporabljeno. Tožena stranka je namreč njeno vlogo reševala v skladu z določbami „Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah“, ter zavrnila njen zahtevek po 5. členu pravilnika zato, ker je bila pritožnica odsotna z dela v času, daljšem od šestih mesecev oziroma ker od zadnjega napredovanja ni dopolnila treh let dejanske delovne dobe. Citirani odločitvi VS RS zato nista primerljivi z obravnavano.
Zavrnitev dokaznega predloga, takega, kot je bil predlagan in utemeljen, je bila obrazložena enako pred sodiščem prve in druge stopnje. V obravnavani zadevi zato ne gre za neobrazloženo zavrnitev dokaznega predloga, kar je po pritožbi predloženih sodnih odločitvah lahko bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - zavrženje pritožbe
Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva. ZDSS-1 v 32. členu ni določil splošne pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, temveč omogoča le pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - pisna pogodba - pogodba o zaposlitvi
Ker pritožbi ne navedeta, v katerih primerih sodna praksa višjega sodišča odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, jima ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.