dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - javni uslužbenci - stroški prevoza na delo
Tožeča stranka v pritožbi niti ne zatrjuje niti ne dokazuje z navedbo konkretnih sodnih odločitev, da bi odločba sodišča druge stopnje odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistvenega pomena za odločitev, oziroma da v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Obstoj pritožbenega razloga iz 2. alinee prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 zato ni dokazan.
ZDSS-1 člen 30.ZPP člen 324, 339, 339/2, 339/2-14.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pobotni ugovor - izrek
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe sicer navedlo razloge o tem, zakaj meni, da toženčeva v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji, vendar v izreku sodbe o pobotnem ugovoru ni odločilo. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker o tem delu spora sploh še ni bilo odločeno, je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje utemeljeno razveljavilo in vrnilo zadevo temu sodišču v novo sojenje. V nasprotnem primeru bi namreč prišlo do preskoka v sojenju med stopnjama sodišč, ko bi sodišče druge stopnje na pritožbeni obravnavi prvič odločalo o obstoju v pobot uveljavljane terjatve.
neupravičena pridobitev - razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Ker v sklepu o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje ni nobenih konkretnih napotkov glede izvedbe dokazov in s tem nobenih pravno upoštevnih ugotovitev o tem, zakaj postopka v smislu prvega odstavka 30. člena ZDSS-1 ni mogoče zaključiti pred sodiščem druge stopnje, je izpodbijani sklep nezakonit.
V sodni praksi sodišča druge stopnje ni enotnosti glede pravnega vprašanja, ki je bistvenega pomena za odločitev o višini odpravnine delavcu invalidu po 109. členu ZDR, in sicer, ali je osnova za izračun odpravnine plača in nadomestilo delovnega invalida, dvojna plača ali plača, ki bi jo dobil, če bi delal poln delovni čas. Vrhovno sodišče o podobnem pravnem vprašanju še ni odločalo. S tem je tožena stranka dokazala obstoj razloga iz druge alinee prvega odstavka 32. člena ZDSS-1.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - neenotna sodna praksa - invalid - odpravnina - osnova za odmero
Tožena stranka je v pritožbi dokazala obstoj neenotne sodne prakse sodišča druge stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistvenega pomena za odločitev o višini odpravnine delavcu invalidu po 109. členu ZDR (pri čemer Vrhovno sodišče o podobnem pravnem vprašanju še ni odločalo). Ni namreč enotnega stališča o tem, ali je osnova za izračun odpravnine plača in nadomestilo delovnega invalida, dvojna plača ali plača, ki bi jo dobil, če bi delal poln delovni čas.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - pomembno pravno vprašanje
Tožeča stranka izpodbija sklep o nedopustitvi revizije s sklicevanjem, da je od Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Presoja o obstoju tega razloga za dopustitev revizije je glede na določilo tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 pridržana izključno sodišču druge stopnje, ni pa to pritožbeni razlog.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog - odločanje pred spremenjenim senatom
Tožnik se ne pritožuje zoper samo razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje. Pritožuje se le zato, ker sodišče druge stopnje ni sledilo njegovemu predlogu in vrnilo zadeve v novo sojenje pred spremenjenim senatom. To pa ni predmet pritožbe v smislu določb drugega odstavka 30. člena ZDSS-1.
S pritožbo iz 30. člena ZDSS-1 je stranki omogočeno izpodbijanje razlogov, iz katerih je sodišče druge stopnje vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje namesto, da bi (po dopolnjeni ali ponovljeni izvedbi dokazov oziroma drugih procesnih dejanj na obravnavi) samo odločilo v zadevi.
Ker pritožba, ki je vložena na podlagi 30. člena ZDSS-1, ni namenjena ponovnemu preverjanju pravilnosti in zakonitosti razveljavitvenega sklepa sodišča druge stopnje, Vrhovno sodišče ob reševanju pritožbe ne more in ne sme zavzeti stališč do vprašanj, ki se nanašajo na vsebino odločitve, saj je presoja o teh vprašanjih omejena na morebitno revizijo po pravnomočno končanem postopku.
Pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča ni dovoljena.
Ker pritožba ne pove, v katerih primerih sodna praksa višjega sodišča odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, ji ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.
dopustitev revizije - nepremoženjska škoda - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
V primerih, ko je revizija dovoljena po zakonu, višje sodišče ne sme odločiti, da je ne dopusti.
Pri nepremoženjski škodi se kot vrednost spornega predmeta upoštevajo seštevki vseh zneskov, če so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 30. člena v zvezi s prvim odstavkom 41. člena ZPP.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena.
Ker pritožba ne pove, v katerih primerih sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, ji ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.
Bistveno za odločitev je stališče, da je pri odmeri odpravnine (po 109. členu ZDR) treba upoštevati poleg osnovne plače, ki jo je delavec dejansko prejel, v določenih primerih tudi plačo, ki bi jo prejel, če bi delal. Glede tega vprašanja pritožba že sama navede, da je praksa višjega sodišča enotna.
Glede na potrebo po izvedbi obširnejšega dokaznega postopka, da bo mogoča pravilna odločitev v sporu, sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da je bolj smotrno, da se dokazni postopek v nakazanih smereh dopolni pred sodiščem prve stopnje.
Pritožnik mora navesti oziroma se izrecno sklicevati na konkretne odločbe Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotnost prakse sodišč druge stopnje. Zgolj pavšalno zatrjevanje o neenotni sodni praksi ne zadošča.
V pravnem pouku pod odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča je povsem jasno zapisano, da je možna pritožba zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ni dopustilo revizije. Takega jasnega pravnega pouka ni mogoče interpretirati tako, da je z njim dovoljena tudi pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje. Temu nasprotujejo tudi določbe ZDSS-1 in ZPP, ki ne določajo pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje.
Ker pritožba ne pove, v katerih primerih sodna praksa višjega sodišča odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, ji ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.
Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih oziroma uveljavlja prvo alinejo prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, kar ni dovoljen pritožbeni razlog. Presoja pogoja za dopustitev revizije iz prve alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 je namreč prepuščena izključno sodišču druge stopnje in takšne presoje stranka s pritožbo ne more izpodbijati.