tožba v upravnem sporu - zastopanje v postopku pred višjim sodiščem - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - pooblaščenec - prepozna tožba
Ker je na podlagi tretjega odstavka 87. člena ZPP pooblaščenec pred višjim sodiščem lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, je sodišče z dopisom stranko pozvalo na dopolnitev tožbe. Pooblaščenec tožeče stranke se s potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni izkazal, se pa je tožeča stranka osebno zglasila na sodišču in lastnoročno podpisala tožbo ter s tem odobrila vložitev tožbe, vendar je tudi to dejanje opravljeno po poteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Glede na navedeno je tožba prepozna, zato je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.
razlastitev - občinska javna cesta - razlastitveni postopek - dvofazni postopek - uvedba razlastitvenega postopka - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - pogoji za razlastitev
Lastninska pravica je ustavno varovana pravica, njen odvzem ali omejitev (v javno korist) pa sta dopustna le pod zakonskimi pogoji. Pripravljalna dela, katerih nabor je določen v prvem odstavku 201. člena ZUreP-2, po naravi stvari predstavljajo poseg v lastninsko pravico, s čimer so – kolikor so izvršena brez pravne podlage – nedopustna. Brez pravne podlage pa so, kolikor vsebinski pogoji za razlastitev niso preizkušeni in izkazani.
tožba v upravnem sporu - pooblastilo odvetniku - dvom v pristnost pooblastila - opozorilo in poziv na odpravo pomanjkljivosti
Sodišče ugotavlja, da domnevni pooblaščenec tožeče stranke ni sledil pozivu sodišča iz dopisa in dvomov sodišča v pristnost pooblastila ni odpravil do poteka roka, ki ga je določilo sodišče, niti kasneje do izdaje tega sklepa. Pooblaščenec se s pisnim pooblastilom torej ni izkazal. Obstoj veljavnega pooblastila za tožbo je procesna predpostavka za obravnavanje tožbe, ki se upošteva po uradni dolžnosti, zato je sodišče skladno s četrtim odstavkom 98. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 31. člena2 ZUS-1, tožbo zavrglo.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - učinek ex nunc
Tožena stranka ugotovila, da je tožnik sicer navedel subjektivno novo dejstvo, za katerega je izvedel dva meseca pred vložitvijo obravnavane zahteve, to je, da je oče, za katerega so mislili, da je mrtev že 25 let, še živ. Po tožnikovih navedbah je njegovo življenje sedaj ogroženo s strani nasprotne talibanske skupine zaradi pripisanega političnega prepričanja, kot ga ima njegov oče. Sodišče se v tem delu strinja s presojo tožene stranke, da tožnik ni uspel ustrezno pojasniti, kako bi te nove okoliščine lahko vplivale na njegov položaj v izvorni državi v smislu pomembno povečane verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito.
Nesorazmerna bi bila zahteva, da države članice izpeljejo nov celoten postopek, kadar prosilec poda naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali navedbe. To sicer ne pomeni, da je vloga tožene stranke povsem pasivna, vendar je breme na tožniku, da konkretizirano navede takšna nova dejstva in nove dokaze, ki opravičujejo nov postopek. Ker tožnik tega tudi po presoji sodišča ni storil, tožena stranka ni imela podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.
Skladno z izhodišči SEU je treba, kadar je to primerno, upoštevati tudi informacije (dejstva in dokaze), ki so se pojavili po izdaji odločbe upravnega organa, kar pomeni, da v postopkih sodnega varstva po ZMZ-1 ni mogoče uporabiti 52. člena ZUS-1 v tem delu. Glede na navedeno tožnik s svojimi trditvami in dokaznimi predlogi v pripravljalni vlogi ni prekludiran in jih je potrebno v predmetnem postopku upoštevati. Ker se v upravnem postopku tožena stranka v zvezi z njimi še ni opredelila in jih ni dokazno ocenila, saj se z spremenjenimi okoliščinami, kot jih uveljavlja tožnik, niti ni mogla še seznaniti, bo to morala storiti v ponovljenem postopku. Sodišče ugotavlja, da dejansko stanje v zvezi zatrjevanim preganjanjem tožnika ni bilo raziskano v celoti, zaključek tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pogoje za uvedbo ponovnega postopka pa je glede na navedeno preuranjen.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - tožbena novota
Vse, kar sedaj navaja v tožbi kot razloge za nezakonitost sodb Okrajnega in Višjega sodišča, bi tožnik moral navesti v prošnji za dodelitev BPP, da bi toženka na tej podlagi lahko presodila, ali zatrjevani razlogi dajejo podlago za vodenje revizijskega postopka z verjetnim izgledom za uspeh. Zatrjevanje, da je pravni laik, tožnika ne opravičuje in tudi ne nalaga organu dolžnosti, da bi ga moral obravnavati drugače, kot ga je v obravnavani zadevi. Le v primeru, ko bi tožnik zaprosil zgolj za pravno svetovanje po prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP, bi se tožniku brezplačna pravna pomoč dodelila brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP (peti odstavek 24. člena ZBPP).
Za odločitev o priznanju upravičenosti do povračila izplačanih nadomestil plače je bistveno le, da organ ugotovi, ali ima delodajalec na dan vložitve vloge poravnane vse zapadle obveznosti, kot določa prva alineja drugega odstavka 8. člena ZIUPDV. Ker gre za obveznosti, ki jih pobira davčni organ, se relevantno dejansko stanje ugotavlja z vpogledom v uradno evidenco tega organa.
Vendar pa mora organ v primeru, da delodajalec zatrjuje in dokazuje, da uradna evidenca davčnega organa ni pravilna, trditve in dokaze preizkusiti v smeri, ali bi delodajalec z njimi mogel izpodbiti uradne podatke. Nobena formalna dokazna pravila namreč organa pri tem ne omejujejo. Nasprotno, delodajalcu mora organ dati možnost dokazovati nepravilnost uradnih podatkov, nato pa mora uspeh dokazovanja oceniti po načelu proste presoje dokazov (10. člen ZUP).
ZEN člen 20, 20/1, 30, 30/3, 31, 31/5, 39, 39/5, 121, 121/1.
mejna obravnava - urejena meja - zaščitena kmetija - pravica do izjave
Niti iz določil ZKZ, v povezavi z ZDKG, niti iz določil ZEN (enako pa tudi ne iz kakega drugega predpisa) ne izhaja, da pri zaščitenih kmetijah ne bi bilo mogoče izvesti postopka evidentiranja urejene meje, kot je bil izveden v konkretnem primeru, ali da bi bilo pri tem treba upoštevati kakršnekoli omejitve ali posebnosti. Pri navedenem postopku namreč že po naravi tega ne gre za promet z zaščiteno kmetijo, na katerega bi se nanašale omejitve iz ZKZ. S tem povezanim (sicer povsem pavšalnim) očitkom tožnikov utemeljenosti tako ni mogoče priznati.
Kot je razvidno iz zapisnika mejne obravnave, je bila prva tožnica na mejni obravnavi pozvana, da pokaže svoje meje in opozorjena na posledice po petem odstavku 31. člena ZEN, a meje ni pokazala, zaradi česar je bilo potrebno šteti, da se z mejo strinja.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 52. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2012) člen 2, 2/1.
dovoljenje za stalno prebivanje - zadostna sredstva za preživljanje - izplačilo plače v gotovini
Iz prvega odstavka 2. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje je jasno razvidno, da je možno plačo izkazati ne samo s plačilnimi listinami in izpiski s transakcijskega računa, ampak tudi drugimi dokazi, ki nedvoumno izkazujejo prejem dohodkov in prejemkov.
ZDR-1 člen 135. ZTuj-2 člen 33, 33/3, 52. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2012) člen 2. ZUP člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - zagotovljena sredstva za preživljanje - izplačilo plače v gotovini - načelo proste presoje dokazov
Iz prvega odstavka 2. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje je jasno razvidno, da je možno plačo izkazati ne samo s plačilnimi listinami in izpiski s transakcijskega računa, ampak tudi drugimi dokazi, ki nedvoumno izkazujejo prejem dohodkov in prejemkov. Navedeno je v skladu z načelom proste presoje dokazov (8. člena ZUP), ki pomeni tudi, da organ, ki vodi upravni postopek, pri presoji, ali je podano oziroma resnično neko dejstvo, ni omejen niti vezan na nobena posebna formalna dokazna pravila ali pogoje, ob katerih bi moral šteti neko dejstvo za dokazano.
ZNB člen 22, 22a, 22b, 22c, 22č. ZUP člen 9, 193, 196, 214.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - komisija za cepljenje - pojasnilna dolžnost - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Upravni organ mora v zadevi, kakršna je obravnavana, poleg tega, da preizkusi, ali ima mnenje komisije vse sestavine iz 22.c člena ZNB in 193. člena ZUP1, in da strankam omogoči, da se o mnenju komisije izjavijo, navesti tudi dejansko stanje, ki ga je v postopku na ta način ugotovil in na katerem temelji njegova odločitev o opustitvi ali neopustitvi cepljenja, ter se pri tem vsebinsko opredeliti do vseh pravno relevantnih navedb strank, vključno s pripombami stranke na mnenje komisije. Če se glede na okoliščine izkaže za potrebno, mora pred izdajo odločbe pridobiti tudi morebitno dodatno mnenje komisije.
okoljska škoda - zastavna pravica - izvršba po drugih osebah - stroški inšpekcijskega postopka
Zoper tožečo stranko, ki svoje obveznosti po inšpekcijski odločbi ni izvršila, je bil utemeljeno začet postopek izvršbe po drugih osebah. Pri tem so nastali v sklepu navedeni stroški, glede teh pa ima Republika Slovenija glede na določbo 157.c člena ZVO-1 zastavno pravico.
mednarodna zaščita - statusa begunca - preganjanje - istospolna usmerjenost - posebna družbena skupina - pripadnost določeni družbeni skupini - prosilec iz Alžirije - nekonsistentnost izjav
Šele v primeru, ko bi tožena stranka način preizkusa tožnikovih izjav prilagodila značilnostim njegove prošnje za mednarodno zaščito, ki temelji na pripadnosti posebni družbeni skupini istospolno usmerjenih oseb, in bi ustrezno spoštovala načelo proste presoje dokazov v zvezi z vsemi tožnikovimi izjavami, toženi stranki ne bi bilo treba preverjati informacij o izvorni državi, če bi presodila, da tožnik ne izkazuje okoliščin, ki bi utemeljevale njegovo prošnjo, ker njegovim izjavam o specifičnih individualnih okoliščinah in dejanjih, ki jih zatrjuje, ni mogoče verjeti zaradi njihove neskladnosti in/ali neprepričljivosti. V takem primeru informacije o izvorni državi namreč ne morejo nadomestiti subjektivnega pogoja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
V postopku je bilo mogoče s stopnjo zanesljivosti zaključiti, da tožeča stranka s tožbo, s katero bi izpodbijala odločitev, da se njen predlog za obnovo postopka zavrne, očitno nima verjetnih izgledov za uspeh. Zato je bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnjena.
ZLS člen 47. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. URS člen 44, 90.
referendum - pobuda za razpis referenduma - sodelovanje pri upravljanju javnih zadev - tožba v upravnem sporu - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja
Tožnik si prizadeva za uveljavitev ustavne pravice do referenduma iz 90. v zvezi s 44. členom Ustave, s tem ko zahteva odpravo oziroma razveljavitev izpodbijanega obvestila župana, s katerim je ta tožnikovo pobudo za razpis referenduma štel za nedopustno. Cilj predmetnega upravnega spora je torej doseči izvedbo naknadnega referenduma zoper Odlok, ki ga je sprejel občinski svet. Vendar pa tega pravovarstvenega cilja, ki ga tožnik zasleduje s tožbo, ni mogoče več doseči, saj je bil odlok že objavljen, župan pa nima pooblastil, da zadrži njegovo izvajanje. Če pa tožnik pravovarstvenega cilja s tožbo več ne more doseči, nima več pravnega interesa zanjo, saj morebitni uspeh v tem upravnem sporu ne more pripeljati do izboljšanja njegovega pravnega položaja – to je do razpisa in izvedbe naknadnega referenduma.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 34, 34/2. ZUP člen 67, 140.
brezplačna pravna pomoč - poziv k dopolnitvi vloge - nepopolna vloga - pavšalne navedbe
Sodišče se strinja s tožnico, da iz poziva toženke ne izhaja konkreten poziv tožnici,naj svojo vlogo dopolni ne samo z obema sodbama in podatkom o njuni vročitvi, ampak tudi z navedbo okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da njena prošnja ni nerazumna oziroma zakaj meni, da ima v zadevi verjetne izglede za uspeh in opozorilom, kaj se bo zgodilo z vlogo, če tega ne bo storila. Prepisovanja posameznih zakonskih določb prava neuki stranki namreč ni mogoče obravnavati kot poziva, naj svojo zahtevo dopolni (in s čim), da bodo pomanjkljivosti odpravljene. V dopisu je treba vložniku pojasniti, kaj se od njega zahteva, bodisi da dopolni manjkajoče (če je vloga nepopolna) ali da pojasni, kaj želi z vlogo (če je vloga nerazumljiva) in se določi se rok za odpravo pomanjkljivosti. Po načelu varstva pravic strank se vložnika tudi nujno opozori na posledice, če vloge ne bo dopolnil z vsem zahtevanim v postavljenem roku. Opozorilo mora biti jasno. Prav tako ne zadošča zgolj pavšalno navajanje pomanjkljivosti, ki naj jih vložnik popravi.
Pravnomočna mora postati odločitev v predhodnem postopku po 51.a členu ZVO-1 o tem, da je za napravo treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, da bi se postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, ki je bil prekinjen prav iz tega razloga, lahko nadaljeval z odločitvijo o njegovem zavrženju, ker tožnik ni pridobil pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - pogoji za priznanje pravice - ukrep aktivne politike zaposlovanja - subvencija - obrazložitev odločbe
Izpodbijani sklep ni obrazložen, saj ne vsebuje navedbe pravne podlage, na podlagi katere je tožena stranka odločila, da subvencionirana zaposlitev delavca v okviru programov APZ izključuje pravico do delnega povračila nadomestila plače zaradi napotitve na začasno čakanje na delo tega delavca in ker ne vsebuje razlogov odločilnih za presojo posameznih dokazov niti razlogov, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejetje izpodbijane odločitve.
mednarodna zaščita - status begunca - politično prepričanje kot razlog preganjanja - splošna verodostojnost - notranja zaščita - spor polne jurisdikcije
Tožnikove izjave iz prošnje niso bistveno različne od tistih, ki jih je navedel v osebnem razgovoru. Po presoji sodišča so tožnikove izjave skladne in verjetne, s tem pa je podana njegova splošna verodostojnost.
Treba je šteti, da tožniku grozi, da bi mu iraške vladne sile ali drugi akterji v Iraku pripisali pripadnost ISIS in ga na tej podlagi preganjali.
Iz poročila UNHCR je razviden poziv te organizacije državam, naj se vzdržijo prisilnega vračanja oseb, ki izvirajo iz območij, ki jih je pred tem nadzoroval ISIS. UNHCR prav tako odsvetuje prisilno vračanje teh oseb v druge dele Iraka, če obstaja tveganje, da na teh območjih ne bodo mogli dostopati in/ali prebivati ali da bodo drugače končali v položaju, v katerem jim ne preostane drugega, kot da se vrnejo na svoje izvorno območje. Iz navedenega poročila EASO pa izhaja, da na splošno velja, da je KRG (Kurdistan Regional Government) akter zaščite, ki izpolnjuje zahteve iz 7. člena Kvalifikacijske direktive II, vendar ko gre za osebe, za katere velja, da so povezane z ISIL (ISIS), morda ne želi zagotoviti zaščite v tem smislu. Poleg tega je KRG sprejel lastno protiteroristično zakonodajo, v skladu s katero se preganjajo osumljenci ISIL. Obstajajo poročila o pridržanju ljudi z malo dokazi ali razlogi, o mučenju med zasliševanji.
Tožena stranka ni navedla nobenih dejstev ali predlagala dokazov v zvezi s tem, da tožniku ni mogoče priznati statusa begunca iz zgoraj navedenega razloga, ker bi na njegovi strani obstajali izključitveni razlogi oziroma bi bila podana možnost notranje zaščite; informacije o izvorni državi, ki so bile podlaga izpodbijani odločbi, je namreč proučila le z vidika delovanja Islamske države v Iraku23, saj je kot razlog tožnikovega preganjanja upoštevala zgolj okoliščino, da se tožnik ne želi priključiti Islamski državi24, in ne z vidika političnega prepričanja, ki bi ga tožniku pripisale iraške oblasti. Zato je ob upoštevanju navedenega po presoji sodišča treba šteti, da v Iraku (torej tudi Kurdistanu) ni območja, kjer bi bil tožnik varen pred preganjanjem ali deležen ustrezne zaščite.
ZBPP člen 8, 8/1, 8/1-5, 32, 32/2, 32/2-4. ZUP člen 66, 66/1, 146, 146/1, 146/2.
brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje in zastopanje - nejasna vloga - pravica do izjave - prava neuka stranka
Tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je nejasna. Organ za brezplačno pravno pomoč tožnice na te nejasnosti ni opozoril, jo s tem seznanil in ji dal možnosti, da se o tem izjavi, ampak je o tem odločil sam.
ZMZ-1 člen 21, 37. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 16.
mednarodna zaščita - nekonsistentnost izjav - pravica do izjave - obrazložitev odločbe - dokazna ocena - informacije o izvorni državi
Ni razvidno, da je tožena stranka pred opravo dokazne ocene neskladij glede okoliščin nakupa zemljišča (kdo je bil prvi kupec zemljišča in kako je tožnik zanj plačal) in njegove nameravane uporabe ter glede časovnih okoliščin zapustitve Gane, dala tožniku možnost, da jih pojasni. Poleg tega se tožena stranka ni opredelila do njegovih izjav glede zatrjevanega preteklega preganjanja, z vidika presoje njihove verjetnosti pa ni opravila niti dokazne ocene tožnikovih izjav v zvezi z zatrjevano korupcijo.
Šele v primeru, ko bi upoštevala tožnikovo pravico, da pojasni nekonsistentnosti v izjavah, in bi ustrezno spoštovala načelo proste presoje dokazov v zvezi z vsemi tožnikovimi izjavami, toženi stranki ne bi bilo treba preverjati informacij o izvorni državi, če bi presodila, da tožnik ne izkazuje okoliščin, ki bi utemeljevale njegovo prošnjo, ker njegovim izjavam o specifičnih individualnih okoliščinah in dejanjih, ki jih zatrjuje, ni mogoče verjeti, ker niso skladne. V takem primeru informacije o izvorni državi namreč ne morejo nadomestiti subjektivnega pogoja.