Postavljeno vprašanje v zahtevi za razpis referenduma se ne nanaša na splošni akt občine. Vprašanje se nanaša na posamičen akt, ki ureja konkretna razmerja.
Pri celostni presoji verjetnosti zmede v javnosti vsi vidiki primerjanih znakov nimajo vedno enake teže, še posebej se lahko spremeni celoten pogled na znamko, če je napačno ugotovljena intenzivnost razlikovalnega učinka določenega (dela) znaka. V končni fazi je namreč odločilna celostna zaznava znamk pri relevantnem povprečnem potrošniku, ki znamko zaznava kot celoto in praviloma ne preizkuša njenih posameznih podrobnosti.
obseg denacionalizacije - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev v naravi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka ni raziskala in ugotovila dejstev in okoliščin, pomembnih za ugotovitev obsega denacionalizacije ter pogojev za uporabo izjem iz 19. člena ZDen v postopku denacionalizacije, zato je ostalo dejansko stanje v postopku nepopolno ugotovljeno.
Odločba o uvedbi postopka razlastitve se lahko izvrši pred dokončnostjo izjemoma, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, s katerimi ni mogoče odlašati (če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti – 4 točka 1. odstavka 144. člena ZUP). Odločba se izvrši z vpisom zaznambe začetka razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi. Ne glede na navedeno pa se postopek razlastitve lahko začne po dokončnosti odločbe o uvedbi postopka razlastitve.
ZUreP člen 99, 102, 102/1, 104, 104/1, 104/2, 104/3, 105, 106. ZUP člen 145, 146.
razlastitev - nujni postopek - izvršitev odločbe - odškodnina
Glede na to, da je bil postopek voden kot nujni, bi organ moral strankama dati možnost sklenitve sporazuma o odškodnini (2. odstavek 104. člena ZureP-1). To določbo je po mnenju sodišča treba razlagati, da mora organ razlastitvenega zavezanca in razlastitvenega upravičenca k sklenitvi sporazuma izrecno pozvati in jima pustiti določen čas ter ju tudi napotiti k uporabi pri tem 105. in 106. člena ZUreP-1
ZSRT člen 19, 24, 50. ZLS člen 21, 67. ZUP člen 16, 233.
turistična taksa - odmera turistične takse - izvirna pristojnost - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi
Da gre za izvirno pristojnost lokalne skupnosti na tem področju, izhaja tudi iz določb ZSRT, po katerih je turistična taksa namenjena za izvajanje dejavnosti in storitev v javnem interesu, opredeljenih v 21. členu tega zakona. Gre za občinsko dajatev, ki jo v skladu s 147. členom Ustave RS občina uvede ob pogojih, ki jih določa ZSRT. Ob upoštevanju navedenega je v obravnavani zadevi odločanje o pritožbi na podlagi 67. člena ZLS, na katero se sklicuje tožena stranka, kot tudi na podlagi 1. odstavka 233. člena ZUP, na katerega se sklicujeta tožnika, v pristojnosti župana.
stranka v postopku - odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - obvestilo o postopku s ponudbo
V smislu določb ZKZ je izjava o sprejemu ponudbe pravilno podana in veljavna, če se v bistvenih elementih sklada s ponudbo. V postopku odobritve pravnega posla je sprejemnik ponudbe stranka le, če je podal tako (pravilno in veljavno) pisno izjavo o sprejemu ponudbe.
Obvestilo, izdano po zaključku postopka s ponudbo, ima pravno naravo potrdila v smislu 180. člena ZUP; vendar organ v postopku odobritve pravnega posla nanj ni vezan kot na dokaz, pač pa lahko relevantna dejstva ugotavlja znova, če strankam pred izdajo obvestila ni bila dana možnost izjaviti se o odločilnih dejstvih.
ZTro člen 54, 54/10. Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije člen 2, 2/3.
trošarina – vračilo trošarine
Do vračila trošarine niso upravičene vse kategorije zemljišč, ampak le tiste, ki jih taksativno našteva 2. člen Pravilnika. Iz šifranta in opisa vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki je priloga Pravilnika, pa je razvidna vrsta dejanske rabe in opis dejanske rabe.
neposredna plačila v kmetijstvu - zavrženje zahteve
Ker gre pri predmetnem zahtevku za uveljavljanje (dodatnih) stroškov za isti izobraževanji, za kateri so bili stroški že uveljavljeni z dvema predhodnima ločenima zahtevkoma, o katerih je bilo v ločenih samostojnih postopkih tudi odločeno, je podan razlog za zavrženje zahtevka po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, v zvezi z 2. odstavkom tega člena.
neposredna plačila v kmetijstvu - ničnost upravne odločbe
Upravna organa sta z izpodbijano odločitvijo ponovno odločala o materialnopravnem zahtevku tožnika (potem, ko je tožnik na upravni organ naslovil prošnjo za izvršitev odločbe – izplačilo sredstev), o katerem je bilo že odločeno, ter odločila drugače kot s prvotno odločbo. S tako odločitvijo sta upravna organa posegla v pravnomočno odločitev, v katero je mogoče posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi (158. člen Ustave RS).
televizijski program - televizijski program posebnega pomena - odvzem statusa lokalnega televizijskega programa posebnega pomena
Po ugotovitvi, da tožnik kriterija iz določbe 7. alineje 1. odstavka 78. člena ZMed ne izpolnjuje, bi toženka - glede na podano diskrecijsko pravico v določbi 4. odstavka 78. člena ZMed - morala presoditi, ali je odvzem statusa smotrn in v njenem interesu oziroma, zakaj je to najprimernejša odločitev glede na ostale materialno pravne pogoje iz te določbe, ki pa jih tožnik sicer izpolnjuje.
brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetniku - sestava poravnalnega predloga državnemu pravobranilstvu
Dejstvo, da je sestava poravnalnega predloga zajeta v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči, jasno izhaja tako iz odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči kot tudi iz „napotnice“, zato je po presoji sodišča tožena stranka kršila določbo 6. odstavka 30 člena ZBPP, ko tožniku ni priznala nagrade in stroškov za sestavo poravnalnega predloga.
upravni postopek - obnova postopka - pravočasnost obnove - načelo zaslišanja - pooblastilo za zastopanje
Iz določbe 265. člena ZUP izhaja, da se zahteva po izkazanosti okoliščin na nivoju verjetnosti nanaša le na tiste okoliščine, na katere se predlog opira, ne pa tudi na tiste, ki se nanašajo na pravočasnost vloženega predloga za obnovo postopka. Pravočasnost vložene vloge je treba izkazati z gotovostjo, kar pomeni, da mora biti organ na podlagi vseh okoliščin primera prepričan, da je bil predlog vložen znotraj subjektivnega roka.
Če sta tožnika šele ob pregledu spisa zvedela, da je bila odločba o spremenjenem gradbenem dovoljenju že izdana, enačenje seznanjenosti s številko zadeve z védenjem, da je bila odločba izdana, ni utemeljeno.
ZUstS člen 21, 23, 23a, 45. ZUreP-1 člen 179, 180. URS člen 14. ZSZ člen 61.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - razlikovanje glede na stalno oziroma začasno prebivališče zavezanca - kršitev ustavnega načela enakosti - exceptio illegalis - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa
V obravnavani zadevi je sporna uporaba 8. člena Odloka, saj tožnik davčnemu organu očita nepravilno uporabo materialnega prava s sklicevanjem na kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Pri tem tožnik ne izpodbija zakonitosti same odmere nadomestila, ampak uporabo vrednotesnja v višini 1800 točk, ki je po njegovem mnenju previsoko v primerjavi z zavezanci, ki imajo v občini stalno prebivališče (za katero je v Odloku določena višina 70 točk). Po mnenju sodišča je davčni organ ravnal prav, ko je svojo odločitev oprl na veljavni Odlok, saj ni imel pooblastila, da odkloni njegovo uporabo (exceptio illegalis), ker ta institut lahko uporabi le sodišče. Sodišču pa navedeno razlikovanje ne daje utemeljene podlage za dvom v ustavnost in zakonitost 8. člena Odloka. Ustavno sodišče namreč ni zavzelo stališča, kot zmotno meni tožnik, da vsako razlikovanje zavezancev glede na stalno ali začasno prebivališče pomeni kršitev ustavnega načela enakosti pravic pred zakonom, temveč je poudarilo, da je razlikovanje mogoče utemeljiti (le) ob razumnih razlogih.
Sodišče ne more prekiniti postopka in vložiti zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta oziroma predpisa lokalne skupnosti, saj to lahko storijo le subjekti iz 1. odstavka 23.a člena ZUstS. Sodišče lahko v skladu z določbo 1. odstavka 23. člena ZUstS le v primeru, kadar pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. Sodišče tudi nima pooblastila, da bi poseglo v sporne določbe Odloka na način, kot to velja za Ustavno sodišče (21. člen v zvezi s 45. členom ZustS) in nima pooblastila razveljaviti oziroma odpraviti neustavna določila podzakonskih aktov oziroma predpisov lokalnih skupnosti.
referendum v samoupravni lokalni skupnosti - nepravilnosti pri delu volilnih delavcev - začasna odredba - pritožbena novota
Navedbe, ki jih stranka ni uveljavljala v ugovoru po 51. v zvezi s 56. členom ZRLI, pa jih uveljavlja v pritožbi, so nedopustna pritožbena novota. Pri postopku glasovanja ni bilo takšnih nepravilnosti, ki bi utegnile vplivati na izid referenduma.
davek od dobička pravnih oseb - upravni spor - tožbena novota
Iz upravnih spisov izhaja, da tožeča stranka dejanskega stanja, kot ga je v zapisniku o inšpiciranju ugotovil davčni organ prve stopnje, ni prerekala. Ugovarjala tudi ni nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tožbene navedbe, s katerimi v upravnem sporu dopolnjuje v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje in navaja obstoj pogojev za davčno priznavanje popravka vrednosti oziroma odpisa terjatve, predstavljajo po navedenem nedopustno tožbeno novoto. Opravičljivi razlogi za to, da v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe teh dejstev ni zatrjevala in teh dokazov ni predložila, iz podatkov spisa ne izhajajo, tožeča stranka pa jih v tožbi in na naroku za glavno obravnavo tudi ne navede. Dejstvo, da je skrbni pregled, katerega ugotovitve v tožbi vsebinsko povzema, naročila šele, ko v pritožbenem postopku z ugovori ni uspela, ni opravičljiv razlog. To še toliko bolj ob upoštevanju, da gre za pravno osebo, ki bi ob ustrezni skrbnosti zaposlenih in še zlasti pooblaščenih davčnih strokovnjakov, navedena dejstva in dokaze lahko in morala navajati in predložiti že v davčnem postopku.
Po presoji sodišča gre pri primerjanih znakih za vizualno, fonetično in vsebinsko različnost znakov, zato ne obstaja verjetnost zmede v javnosti in povezovanja s predhodno znamko.
ZSRT člen 19, 24, 50. ZLS člen 21, 67. ZUP člen 16.
turistična taksa - odmera turistične takse - izvirna pristojnost - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi
Da gre za izvirno pristojnost lokalne skupnosti na tem področju, izhaja tudi iz določb ZSRT, po katerih je turistična taksa namenjena za izvajanje dejavnosti in storitev v javnem interesu, opredeljenih v 21. členu tega zakona. Gre za občinsko dajatev, ki jo v skladu s 147. členom Ustave RS občina uvede ob pogojih, ki jih določa ZSRT. Ob upoštevanju navedenega je v obravnavani zadevi odločanje o pritožbi na podlagi 67. člena ZLS v pristojnosti župana.