Stališče, da takse za drugo sodbo ni mogoče terjati, ker je zastarala taksna obveznost za prvo (kasneje razveljavljeno) sodbo, je napačno. Ker v obravnavanem primeru taksa za prvo sodbo sploh ni bila plačana, dolguje tožeča stranka celotno sodno takso za drugo sodbo.
Tožeča stranka je v pravdi uspela v bistvenem in pretežnem delu, zavrnjeni del (dajatvenega) zahtevka predstavlja sorazmerno majhen del celotnega tožbenega zahtevka, pri čemer pa ta del ni povzročil nobenih posebnih stroškov.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom določa, da se pri prodaji zarubljenih stvari in poplačilu upnikov (tar. št. 4) kot osnova za plačilo za vsa dejanja v zvezi s prodajo zarubljenih premičnin, premoženjskih in drugih materialnih pravic, za sestavo potrebne dokumentacije v zvezi s prodajo in za poplačilo enega upnika, upošteva za organizacijo in izvedbo javne dražbe plačilo po tar. št. 1 Pravilnika.
Zakon postavlja glede stroškov v ospredje načelo uspeha. Stranke, ki v pravdi propadejo, morajo zato nositi svoje in povrniti tudi nasprotnikove stroške (1. odst. 154. čl. ZPP). Tudi v primeru, če tožnik umakne tožbo, mora zato povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Vendar je določena izjema od tega pravila in sicer gre za situacijo, ko tožnik umakne tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek (1. odst. 158. čl. ZPP). Da je podana izjema od splošnega pravila, pa mora trditi in izkazati tožnik, ki je tožbo umaknil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL50786
ZOR člen 313, 401, 313, 401. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 365, 365-1, 343, 343/1, 343/3, 365, 365-1.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - prenehanje terjatve - vračunavanje izpolnitve - vračunanje obresti in stroškov - delna ustavitev izvršbe - zavrnitev - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - neutemeljen ugovor
Dolžnica nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper prvo točko
izreka izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje
odločilo o delni ustavitvi izvršbe, saj je takšna odločitev njej v
korist. Z navedbami in dokazi, ki jih je predložila ugovoru zoper
sklep o izvršbi, pa ni izkazala, da bi poravnala upnikovo terjatev v
višjem znesku, kot je znesek, za katerega je sodišče prve stopnje v
1. točki izreka izpodbijanega sklepa ustavilo izvršbo, zato je
njena pritožba proti zavrnitvi ugovora neutemeljena.
Sodišče prve stopnje je pri poračunavanju upnikove terjatve pravilno
uporabilo določbo 313. člena ZOR. Po navedeni določbi se s plačili
najprej poravnajo stroški, nato obresti in šele nato glavnica,
zato pritožbene navedbe o tem, da je ZOR v letih od 1999 do 2001
upošteval plačila za zmanjševanje glavnice in šele nato za plačilo
ZIZ člen 134, 134/1, 134/2, 134/3, 134, 134/1, 134/2, 134/3.
spor o pristojnosti - izvršba zoper delodajalca
O predlogu, da naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi se odloči, da se tudi ta izvršba vodi v istem izvršilnem postopku kot teče zoper delavca.
spor o pristojnosti - izbris iz registra samostojnih podjetnikov
Za presojo statusa tožene stranke je odločilno, ali je bila tožena stranka samostojni podjetnik v času, ko se je postopek začel, to je v konkretnem primeru, ko je bil izvršilni predlog vložen.
Pravilo je, da tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrne nasprotni stranki pravdne stroške, izjema je, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V tej smeri pa ugotovitve sodišča prve stopnje tudi po mnenju pritožbenega sodišča niso zanesljive.
Kadar sodišče meni, da sta kriva oba udeleženca prometne nezgode, mora odločiti po 2. odst. 178. čl. ZOR, v sorazmerju s stopnjo krivde. V tem kontekstu, pri ugotavljanju stopnje krivde pa mora, če meni, da predlagani dokazi ne zadostujejo, odločati tudi ob uporabi 215. čl. ZPP (pravila o dokaznem bremenu).
Ker gre v konkretnem primeru za odškodninske terjatve, nastale s prekršitvijo pogodbene obveznosti, je treba uporabiti določilo 3. odst. 376. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), to pa pomeni, da je tudi odškodninska terjatev zastarala v splošnem zastaralnem roku petih let. Isto seveda velja tudi za terjatev iz naslova neupravičene pridobitve (vrnitev kupnine).
Sodišče prve stopnje mora, glede na določbo 2. odst. 65. člena ZIZ, kadar upnik izjavi, da ugovoru nasprotuje tak ugovor zavrniti, pri čemer se niti ne sme spustiti v vsebinsko presojo ugovornih navedb.
ZIZ člen 250, 250/2, 254, 254/3, 250, 250/2, 254, 254/3.
notarski zapis kot izvršilni naslov - zastavna pravica na dolžnikovi nepremičnini - pravni interes za zavarovanje terjatve
Ker predmetni notarski zapis nima soglasja upnika in dolžnika, da se terjatev zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini, je to ovira za vknjižbo zastavne pravice. Rubež ima pomen vknjižbe zastavne pravice, zaradi česar vknjižba zastavne pravice ni potrebna in je upniku že zagotovljeno učinkovito varstvo tudi zoper tretje osebe.