• Najdi
  • <<
  • <
  • 15
  • od 19
  • >
  • >>
  • 281.
    VSK sklep I Cpg 223/2005
    6.10.2005
    zavarovanje terjatev
    VSK01412
    SZ člen 9, 9. ZIZ člen 45, 45/5, 105, 105/2, 270, 272, 45, 45/5, 105, 105/2, 270, 272.
    začasna odredba - verjetnost obstoja denarne terjatve - ničnost pogodbe - sklenitev glavne pogodbe
    Pogodbo in predpogodbo je potrebno obravnavati celostno in slediti namenu pogodbenih strank, kot izhaja iz njune skupne vsebine. Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev zahteve za sklenitev glavne pogodbe na podlagi predpogodbe, saj je lahko na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank prišlo do podaljšanja roka za sklenitev glavne pogodbe.

     
  • 282.
    VSL sklep I Cpg 677/04
    6.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL06214
    ZPP člen 328, 328.
    poprava sodbe
    Vprašanje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o tem, da je

    postopek zoper prvotoženo stranko ustavilo, je mogoče preizkušati le

    v okviru pritožbenega postopka. S predlagano popravo bi se namreč v

    celoti spremenila narava odločitve sodišča prve stopnje v odločbi z

    dne..., česar ni mogoče doseči v postopku poprave sodbe. Zakon o

    pravdnem postopku kot rečeno kot primer pisnih pomot izrecno omenja

    popravo napake v imenih, kar je potrebno razumeti kot primere, ko gre

    za netočno oziroma nenatančno opredelitev imena strank, kar bi lahko

    vzbujalo dvom o tem, na koga se odločitev sodišča nanaša. O tovrstni

    pomanjkljivosti pa ni mogoče govoriti v primeru, ko je iz odločitve

    sodišča prve stopnje v 1. točki odločbe z dne... jasno razvidno, da

    se nanaša na prvotoženo stranko, zato predstavlja odločitev sodišča

    prve stopnje v izpodbijanem sklepu spremembo odločbe, ki nima podlage

    v 1. odstavku 328. člena ZPP.

     
  • 283.
    VDS sodba Pdp 281/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03304
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
    odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
    Če delavec v delovnem času udari sodelavca in ga poškoduje, to

    predstavlja razlog za izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR (hujša kršitev pog. ali drugih obveznosti iz DR

    naklepno ali iz hude malomarnosti). Hkrati to predstavlja

    okoliščino po 1. odstavku 110. člena ZDR, ki onemogoča

    nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

     
  • 284.
    VSK sklep I Cpg 11/2005
    6.10.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK01249
    ZGD člen 397, 456, 397, 456.
    prenehanje družbe po skrajšanem postopku - ugovor - oškodovanec
    Po določilu 397.čl. v zvezi s 456.čl. ZGD lahko zoper sklep

    o prenehanju družbe po skrajšanem postopku vložijo ugovor

    tudi družbeniki (1.odst.), sodišče pa njihovemu ugovoru

    ugodi, če ugotovi, da je utemeljen in bi bili družbeniki

    odškodovani.Oškodovanje družbenika bi kot ugovorni razlog

    bil utemeljen, če bi bilo takšno oškodovanje zatrjevano kot

    objektivna posledica samega sklepa o prenehanju družbe.

     
  • 285.
    VSL sodba I Cpg 697/2004
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06227
    ZOR člen 312.
    vračunavanje izpolnitve
    Tožena stranka je torej zatrjevala, da je tožeči stranki po računu

    št. 730/94 plačala več kot je bila njena obveznost iz navedenga

    računa, v posledici česar je preplačilo uveljavljala kot podlago za

    prenehanje terjatve po neplačanem delu računa št.361/95 v višini

    160.849,00 SIT. Takšno trditveno podlago tožene stranke je potrebno

    razumeti kot ugovor prenehanja terjatve. V delu, ko naj bi izpolnitev

    tožene stranke pri plačilu obveznosti po računu št.730/94 presegla

    obveznost tožene stranke, bi torej šlo za izpolnitev, za katero

    tožena stranka ni določila namena izpolnitve. V takem primeru je

    potrebno smiselno uporabiti pravila o vračunavanju iz 1. odst. 312.

    člena ZOR, katerega določila so se uporabljala v spornem obdobju. Če

    tovrstna pravila o vračunavanju veljajo v primeru, ko izpolnitve

    dolžnika ne zadostujejo za poravnavo vseh obveznosti, ni videti

    razloga, da se ista pravila ne bi uporabljala tudi v primeru, ko bi

    dolžnik izkazoval, da je ob izpolnitvi posamezne obveznosti izpolnil

    toliko več, da preplačilo celo presega drugo istovrstno obveznost

    upnika.

     
  • 286.
    VSC sklep Cp 1047/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01174
    ZD člen 142, 142. ZIZ člen 37, 37/1, 37, 37/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
    prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika
    Sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper dolžnikovo dedinjo je procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira; ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžnikove smrti. Ker je bil namreč dolžnik v postopku brez pooblaščenca, je bil postopek do izdaje izpodbijanega sklepa prekinjen, prekinjen postopek pa se po določbi 1. odstavka 208. člena ZPP nadaljuje z dedičem.

     
  • 287.
    VSK sklep II Cpg 9/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01382
    ZIZ člen 202, 202/4, 202, 202/4.
    izpodbijanje terjatev - napotitev na pravdo - zavrženje tožbe
    Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik po razdelitvenem naroku z dne 23.04.2003, na katerem je bil sprejet sklep o napotitvi na pravdo, pri okrajnem sodišču 07.05.2003 vložil tožbo, ki pa je bila zavržena. Ker pa so pravne posledice zavrženja tožbe enake kot v primeru, če ta sploh ne bi bila vložena, t.j. da se šteje, da terjatev ni sporna, je odločitev sodišča prve stopnje glede poplačila terjatve v višini 7.200.000,00 SIT kljub nedoslednosti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilna.

     
  • 288.
    VDS sklep Pdp 318/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03373
    ZPP člen 188, 188/2, 188, 188/2.
    umik tožbe
    Umik tožbe je mogoč do konca glavne obravnave (2. odstavek 188.

    člena ZPP). Ker je tožnica umaknila tožbo glede zneska, ki ga je

    iz naslova odpravnine dobila od Jamstvenega in preživninskega

    sklada, po zaključku glavne obravnave, je sodišče postopalo

    pravnilno, ko umika ni sprejelo, ampak je zahtevek za plačilo

    tega zneska zavrnilo.

     
  • 289.
    VSK sklep I Cpg 155/2005
    6.10.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01836
    ZPPSL člen 143, 143/4, 158, 143, 143/4, 158.
    poplačilo upnika - izločitvena pravica
    Ko je posebna stečajna masa zadoščala za ločeno poplačilo

    upnika, pa tudi za njemu pripadajoče stroške stečajnega

    postopka, ni bilo osnove za to, da se njegova priznana

    terjatev, ki se poplačuje iz posebne stečajne mase, zmanjša

    za nanj odpadajoče stroške stečajnega postopka.

     
  • 290.
    VSL sklep II Cp 2608/05
    6.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50244
    URS člen 22, 22. ZPP člen 7, 229, 339, 339/2, 339/2-8, 7, 229, 339, 339/2, 339/2-8.
    dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti
    Sodišče prve stopnje, ki ni izvedlo nobenega od naknadno predlaganih

    dokazov, je v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot razlog za takšno

    ravnanje navedlo, "da je sam tožnik potrdil, da zoper K. ni bil

    sprožen noben postopek, žena pokojnega I. K. pa je s tožnikovo

    družino sprta, zato ne bi prišla pričat in na predlagani način o

    zadevi ne bi bilo moč izvedeti ničesar novega". Taka obrazložitev, ki

    smiselno pomeni, da dokaza, ki sicer služi ugotovitvi nekega

    relevantnega dejstva, ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel,

    pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Poleg tega tožnik

    sodišču ne more posredovati verodostojnih podatkov o tem, ali je

    zoper domnevnega povzročitelja tekel kakšen postopek pred sodnikom za

    prekrške ali kazenski postopek, saj v obeh primerih teče postopek po

    uradni dolžnosti, neodvisno od aktivnosti oškodovancev. Končno je

    dolžnost priče, da se odzove vabilu za pričanje in priča.

     
  • 291.
    VDS sodba Pdp 1683/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03331
    ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    Od delodajalca je neupravičeno pričakovati, da delavcu pred redno

    odpovedjo PZ iz krivdnega razloga omogoči zagovor po 2. odstavku

    83. člena ZDR, če je delavca pred tem že večkrat neuspešno

    opozarjal na ponavljajoče istovrstne kršitve, a delavec ni ravnal

    skladno z delodajalčevimi navodili. Ker pravica do zagovora, za

    katero se smiselno uporabljajo določbe 1. in 2. odstavka 177.

    člena ZDR vsebuje pravico do vročitve pisne obdolžitve ter

    določitve kraja in časa za zagovor, delodajalec delavcu v

    primerih, v katerih mu ni dolžan omogočiti zagovora, tudi ni

    dolžan vročiti pisno obdolžitev.

     
  • 292.
    VDS sodba Pdp 347/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03333
    ZPIZ člen 102, 103, 104, 105, 102, 103, 104, 105. ZDR člen 90, 90/1, 116, 116/1, 90, 90/1, 116, 116/1. ZZRZI člen 39, 40, 39, 40.
    odpoved delovnega razmerja - invalid
    Določba 1. odstavka 116. člena ZDR prepoveduje redno odpoved PZ

    iz poslovnega razloga invalidu, razen če mu ni mogoče zagotoviti

    drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom po

    določbah ZPIZ. Ker v času, ko je bila podana redna odpoved PZ iz

    poslovnega razloga (junija 2003), še ni veljal Zakon o

    zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI -

    39. in 40. člen), niti ne določbe Zakona o pokojninskem in

    invalidskem zavarovanju, ki urejajo odpoved PZ delovnemu invalidu

    zaradi invalidnosti ali operativnih razlogov (102. - 105. člen

    ZPIZ-UPB1), redna odpoved PZ iz poslovnega razloga

    delavcu-invalidu III kategorije ni zakonita.

     
  • 293.
    VSL sodba I Cp 960/2005
    6.10.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
    VSL51252
    ZPP člen 13, 13. ZENDMPE člen 7, 44, 44/3, 45, 7, 44, 44/3, 45. ZZK-1 člen 11, 11.
    predmet prenosa lastninske pravice - del parcele - parcelacija - tožbeni zahtevek - predhodno vprašanje
    Postavljen zahtevek ne vsebuje izvršilnega naslova za dopustitev parcelacije, izvedba parcelacije na podlagi takšne sodne odločbe pa zato skladno z drugim odstavkom 45. člena ZENDMPE ne bi bila mogoča.

     
  • 294.
    VSL sklep III Cpg 145/2005
    6.10.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05725
    ZPPSL člen 131, 131/2, 143, 143/4, 131, 131/2, 143, 143/4. ZIZ člen 98, 98/1, 98, 98/1.
    poplačilo upnika
    Ob sicer pravilni prvostopni ugotovitvi, da ločitvena pravica samo za

    upnika F.L. d.o.o. izhaja iz notarskega zapisa z dne 22.11.1999 in da

    je bila šele v stečajnem postopku ločitvena pravica priznana tudi

    upnikoma F. d.o.o. in C.L. d.o.o., je pravno zmoten zaključek

    prvostopnega sodišča, da so vsi trije upniki upniki istega vrstnega

    reda.

    Sklep iz 4. odst. 143. člena ZPPSL je izvršilni naslov. Postopek za

    izterjavo izvršilnih naslovov pa je urejen v ZIZ. Ta v 1. odst. 98.

    člena določa, da se več upnikov poplača iz kupnine po vrstnem redu

    tako, kot so pridobili zastavno pravico.

     
  • 295.
    VDS sodba Pdp 1767/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03287
    ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved delovnega razmerja - reorganizacija - nova sistemizacija delovnih mest
    Poslovni razlog za redno odpoved PZ je podan, če je tožena

    stranka v postopku reorganizacije ukinila delovno mesto

    skladiščnika in del nalog tega delovnega mesta ukinila, del

    pa prenesla na delovno mesto komisionarja. Zato je tožniku

    PZ za delovno mesto skladiščnika zakonito prenehala, čeprav

    je tožena stranka spremenila sistemizacijo delovnih mest in

    ukinila delovno mesto skladiščnika šele po odpovedi PZ.

    V primeru redne odpovedi PZ iz poslovnih razlogov na

    delovnem mestu v II. tarifnem razredu delodajalec delavcu ni

    dolžan ponuditi PZ za neustrezno delovno mesto (npr.

    komisionar, za katerega se zahteva IV. stopnja strokovne

    izobrazbe).

     
  • 296.
    VSK sklep II Cpg 5/2005
    6.10.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01880
    ZPPSL člen 101, 101/2, 103, 103/1, 101, 101/2, 103, 103/1. ZIZ člen 170, 170.
    začetek stečajnega postopka - oklic
    Res je, da nastopijo pravne posledice začetka stečajnega

    postopka z dnem, ko je oklic o začetku stečajnega postopka

    nabit na oglasno desko sodišča, saj je tako določeno v 1.

    odst. 103. čl. ZPPSL, vendar pa pritožnik niti ne trdi, da

    se datum nabitja oklica razlikuje od datuma izdaje sklepa o

    začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, torej je očitno,

    da je bil upoštevan 2. odst. 101. čl. ZPPSL, ki določa, da

    mora biti oklic nabit na oglasno desko sodišča tistega dne,

    ko je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka.

     
  • 297.
    VSK sklep II Cpg 38/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK03025
    ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/5, 53, 53/2, 62, 62/5.
    ugovor dolžnika
    Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno ugovor dolžnice šteti kot neobrazložen, saj za svoje trditve dolžnica ni predložila niti predlagala nobenih dokazov. Pavšalne navedbe iz ugovora dolžnica ponavlja v pritožbi.

     
  • 298.
    VSL sodba I Cpg 1333/03
    6.10.2005
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL05640
    ZGD člen 439, 440, 442, 443, 444, 580, 4141, 439, 440, 442, 443, 444, 580, 4141.
    uprava - imenov - neuskladitev obstoječe družbe z določbami ZGD v zakonskem roku
    Prvostopno sodišče je kot nesporno ugotovilo, da tožena stranka

    svojih ustanovitvenih in drugih aktov ni uskladila z določbami ZGD,

    nato pa pravilno zaključilo, da je interna regulativa tožene stranke,

    v kolikor nasprotuje zakonskim.

    Določbe 439. do 444. člena ZGD, ki urejajo upravljanje družbe, se

    namreč v skladu z določbo 2. odstavka 438. člena ZGD uporabljajo le,

    kolikor družbena pogodba ne vsebuje določb o upravljanju družbe, kar

    pa še ne pomeni, da so družbeniki svobodni tudi pri tem, katere

    organe bodo konstituirali. Pri tem so omejeni z možnostmi, ki jim jih

    daje ZGD.

    Po statutu tožene stranke pa je bil kot organ, ki postavlja in

    razrešuje glavnega direktorja, določen upravni odbor, ki po ZGD ni

    predviden organ d.o.o.. Zato je za vprašanja imenovanja direktorja

    potrebno neposredno uporabiti določbe ZGD. Ta v 5.alineji 439. člena

    določa, da družbeniki odločajo o postavitvi in odpoklicu poslovodij,

    svoje sklepe pa sprejemajo na skupščini (1. odstavek 441. člena ZGD).

     
  • 299.
    VSK sodba I Cpg 284/2004
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01248
    ZOR člen 277, 277/1, 454, 277, 277/1, 454.
    prodajna pogodba - zamudne obresti - dokazno breme
    Dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti,

    dolguje poleg glavnice tudi zamudne obresti. Pri zamudnih

    obrestih gre torej za dajatev, do katere je upnik upravičen

    že na podlagi zakona. Glede na to je pravilen zaključek

    sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka tista, ki bi

    morala dokazati obstoj z njene strani zatrjevanega dogovora

    med pravdnima strankama o neplačevanju obresti za terjane

    glavnice.

     
  • 300.
    VDS sklep Pdp 1235/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03292
    ZPP člen 367, 367/2, 374, 367, 367/2, 374. ZDSS-1 člen 32, 84, 84/2, 32, 84, 84/2.
    revizija
    Ker je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo pred uveljavitvijo ZDSS-1 oz. je bila pred uveljavitvijo ZDSS-1 na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se je moral tudi pritožbeni postopek na podlagi

    prehodne in končne določbe ZDSS-1 (2. odst. 84. čl.) nadaljevati po določbah ZDSS. Zato pritožbeno sodišče ni bilo dolžno odločati o dopustnosti revizije po 32. čl. ZDSS-1, saj za te primere te določbe ne veljajo, revizijo pa je dovoljena le v skladu z določbami 367. člena ZPP.

     
  • <<
  • <
  • 15
  • od 19
  • >
  • >>