301.

VDS sodba Pdp 281/2005

6.10.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03304

ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.

odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti

Če delavec v delovnem času udari sodelavca in ga poškoduje, to

predstavlja razlog za izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka

111. člena ZDR (hujša kršitev pog. ali drugih obveznosti iz DR

naklepno ali iz hude malomarnosti). Hkrati to predstavlja

okoliščino po 1. odstavku 110. člena ZDR, ki onemogoča

nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

 

303.

VDS sodba Pdp 1683/2004

6.10.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03331

ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2.

odpoved delovnega razmerja - zagovor

Od delodajalca je neupravičeno pričakovati, da delavcu pred redno

odpovedjo PZ iz krivdnega razloga omogoči zagovor po 2. odstavku

83. člena ZDR, če je delavca pred tem že večkrat neuspešno

opozarjal na ponavljajoče istovrstne kršitve, a delavec ni ravnal

skladno z delodajalčevimi navodili. Ker pravica do zagovora, za

katero se smiselno uporabljajo določbe 1. in 2. odstavka 177.

člena ZDR vsebuje pravico do vročitve pisne obdolžitve ter

določitve kraja in časa za zagovor, delodajalec delavcu v

primerih, v katerih mu ni dolžan omogočiti zagovora, tudi ni

dolžan vročiti pisno obdolžitev.

 

305.

VSK sklep I Cpg 223/2005

6.10.2005

zavarovanje terjatev

VSK01412

SZ člen 9, 9. ZIZ člen 45, 45/5, 105, 105/2, 270, 272, 45, 45/5, 105, 105/2, 270, 272.

začasna odredba - verjetnost obstoja denarne terjatve - ničnost pogodbe - sklenitev glavne pogodbe

Pogodbo in predpogodbo je potrebno obravnavati celostno in slediti namenu pogodbenih strank, kot izhaja iz njune skupne vsebine. Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev zahteve za sklenitev glavne pogodbe na podlagi predpogodbe, saj je lahko na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank prišlo do podaljšanja roka za sklenitev glavne pogodbe.

 

307.

VSL sodba I Cp 2301/2005

6.10.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50578

ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.

krivda - deljena odgovornost - domneva

Škodo mora povrniti tisti, ki jo je povzročil, če ne dokaže, da je

nastala brez njegove krivde (1. odstavek 154. člena Zakona o

obligacijskih razmerjih, ZOR). V citirani določbi je uzakonjeno

pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu. Povzročitelj škode je tisti, ki

mora dokazati, da ni kriv oziroma da je škoda nastala brez njegove

krivde. V obravnavani zadevi sta bila tožnik in toženec hkrati

povzročitelja in oškodovanca. Kot je bilo že obrazloženo, nobeni

pravdni stranki ni uspelo dokazati, da je ravnala v mejah dovoljenega

silobrana (1. odstavek 161. člena ZOR), zato je bilo ravnanje

nedopustno.

Po pravilu o domnevni krivdi bi vsak udeleženec odgovarjal drug

drugemu za celotno povzročeno škodo; oba udeleženca bi tako bila

hkrati izključno odgovorna, kar pa je popoln logični nesmisel. Namen

uzakonitve načela o domnevni krivdi je v olajšanju oškodovančevega

položaja in je uresničljiv, kjer je položaj povzročitelja in

oškodovanca jasno razmejen. Kadar pa sta oba udeleženca hkrati

povzročitelj in oškodovanec, kot je bilo v pretepu 20.9.1998, ni več

razlogov za varstvo oškodovanca v obliki domnevne krivde

povzročitelja.

Nobena pravdna stranka v situaciji, v kateri o poteku dogodka vsaka

izpoveduje drugače, zaslišane priče pa enako kot stranka, ki jih je

predlagala, je najbolj logična in pravična rešitev, da udeleženca

pretepa za medsebojno povzročeno škodo odgovarjata po enakih delih.

 

309.

VSL sklep I Cpg 677/04

6.10.2005

civilno procesno pravo

VSL06214

ZPP člen 328, 328.

poprava sodbe

Vprašanje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o tem, da je

postopek zoper prvotoženo stranko ustavilo, je mogoče preizkušati le

v okviru pritožbenega postopka. S predlagano popravo bi se namreč v

celoti spremenila narava odločitve sodišča prve stopnje v odločbi z

dne..., česar ni mogoče doseči v postopku poprave sodbe. Zakon o

pravdnem postopku kot rečeno kot primer pisnih pomot izrecno omenja

popravo napake v imenih, kar je potrebno razumeti kot primere, ko gre

za netočno oziroma nenatančno opredelitev imena strank, kar bi lahko

vzbujalo dvom o tem, na koga se odločitev sodišča nanaša. O tovrstni

pomanjkljivosti pa ni mogoče govoriti v primeru, ko je iz odločitve

sodišča prve stopnje v 1. točki odločbe z dne... jasno razvidno, da

se nanaša na prvotoženo stranko, zato predstavlja odločitev sodišča

prve stopnje v izpodbijanem sklepu spremembo odločbe, ki nima podlage

v 1. odstavku 328. člena ZPP.

 

311.

VDS sklep Pdp 318/2005

6.10.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03373

ZPP člen 188, 188/2, 188, 188/2.

umik tožbe

Umik tožbe je mogoč do konca glavne obravnave (2. odstavek 188.

člena ZPP). Ker je tožnica umaknila tožbo glede zneska, ki ga je

iz naslova odpravnine dobila od Jamstvenega in preživninskega

sklada, po zaključku glavne obravnave, je sodišče postopalo

pravnilno, ko umika ni sprejelo, ampak je zahtevek za plačilo

tega zneska zavrnilo.

 

313.

VSK sklep II Cpg 44/2005

6.10.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSK03026

ZGD člen 394, 394. ZFPPod člen 27, 27.

nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenike - dokazno breme (aktivnega) družbenika

1. Moč izvršilnega naslova, ki je bil izdan zoper izbrisano družbo,se razteza tudi na dolžnika.

2. Ni res, da bi bilo dokazno breme za to, da je nek družbenik aktiven, na upniku.

 

315.

VSL sklep III Cpg 145/2005

6.10.2005

STEČAJNO PRAVO

VSL05725

ZPPSL člen 131, 131/2, 143, 143/4, 131, 131/2, 143, 143/4. ZIZ člen 98, 98/1, 98, 98/1.

poplačilo upnika

Ob sicer pravilni prvostopni ugotovitvi, da ločitvena pravica samo za

upnika F.L. d.o.o. izhaja iz notarskega zapisa z dne 22.11.1999 in da

je bila šele v stečajnem postopku ločitvena pravica priznana tudi

upnikoma F. d.o.o. in C.L. d.o.o., je pravno zmoten zaključek

prvostopnega sodišča, da so vsi trije upniki upniki istega vrstnega

reda.

Sklep iz 4. odst. 143. člena ZPPSL je izvršilni naslov. Postopek za

izterjavo izvršilnih naslovov pa je urejen v ZIZ. Ta v 1. odst. 98.

člena določa, da se več upnikov poplača iz kupnine po vrstnem redu

tako, kot so pridobili zastavno pravico.

 

317.

VSL sklep III Cp 4721/2005

6.10.2005

zavarovanje terjatev

VSL50759

ZIZ člen 15, 239, 15, 239.

zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - pravni interes

V izvršilnem postopku in tedaj glede na določbo 239. člena ZIZ tudi v

postopku zavarovanja, mora sodišče najprej ugotoviti, ali procesne

predpostavke dopuščajo postopanje, ker v nasprotnem primeru vsebinsko

odločanje o zahtevi za pravno varstvo ni dopustno. Med temi

predpostavkami je tudi pravni interes upnika, ki se v izvršilnem

postopku domneva (obstoj izvršilnega naslova dajatvene narave), v

postopku zavarovanja pa mora upnik s stopnjo verjetnosti izkazati

svoj interes za predlagani ukrep zavarovanja.

 

319.

VSK sodba I Cpg 2/2005

6.10.2005

obligacijsko pravo

VSK03024

ZOR člen 156, 156/3, 156, 156/3.

nastanek škode - pomanjkanje dokazov - škoda

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo, utemeljeno oprlo na določilo 3. odst. 156. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Tožeča stranka tudi po mnenju pritožbenega sodišča škode, ki jo je zatrjevala, ni dokazala, pri čemer je sodišče prve stopnje upravičeno ugotovilo, da za znesek 1.950.638,53 SIT iztoževane škode ni predložila sploh nikakršnega dokaza. Nastalo škodo je izkazovala s priloženimi računi, to naj bi bila škoda za postavitev reklamne table, za postavitev usmerjevalnikov in za oglaševanje na panojih in dnevnih časopisih, vendar je sodišče prve stopnje povsem sprejemljivo obrazložilo, zakaj meni, da pri tej škodi ne gre za nedopustno škodo.