• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 19
  • >
  • >>
  • 301.
    VSK sklep II Cpg 16/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01381
    ZPPSL člen 36, 36.
    ločitveni upnik - začetek postopka prisilne poravnave
    Določilo 2.odst. 36.čl. ZPPSL ne velja za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila in zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave.

     
  • 302.
    VSL sklep II Cp 2608/05
    6.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50244
    URS člen 22, 22. ZPP člen 7, 229, 339, 339/2, 339/2-8, 7, 229, 339, 339/2, 339/2-8.
    dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti
    Sodišče prve stopnje, ki ni izvedlo nobenega od naknadno predlaganih

    dokazov, je v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot razlog za takšno

    ravnanje navedlo, "da je sam tožnik potrdil, da zoper K. ni bil

    sprožen noben postopek, žena pokojnega I. K. pa je s tožnikovo

    družino sprta, zato ne bi prišla pričat in na predlagani način o

    zadevi ne bi bilo moč izvedeti ničesar novega". Taka obrazložitev, ki

    smiselno pomeni, da dokaza, ki sicer služi ugotovitvi nekega

    relevantnega dejstva, ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel,

    pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Poleg tega tožnik

    sodišču ne more posredovati verodostojnih podatkov o tem, ali je

    zoper domnevnega povzročitelja tekel kakšen postopek pred sodnikom za

    prekrške ali kazenski postopek, saj v obeh primerih teče postopek po

    uradni dolžnosti, neodvisno od aktivnosti oškodovancev. Končno je

    dolžnost priče, da se odzove vabilu za pričanje in priča.

     
  • 303.
    VDS sodba Pdp 1052/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03291
    ZDR člen 10, 10/2, 10, 10/2.
    delovno razmerje za določen čas - dokazno breme
    Novi Zakon o delovnih razmerjih v 2. odstavku 10. člena

    sankcionira sklenitev PZ, katere čas trajanja ni pisno določen,

    oz. če PZ za določen čas ob nastopu dela ni sklenjena v pisni

    obliki, z domnevo, da je bila sklenjena PZ za nedoločen čas.

    ZDR/90 ni vseboval določbe s takšno vsebino, zato je bilo po prej

    veljavni delovnopravni zakonodaji v primeru, če delavec in

    delodajalec nista sklenila pisne pogodbe o zaposlitvi ob nastopu

    dela, lahko prišlo do dejanskega delovnega razmerja, sklenjenega

    za določen čas. V primeru spora je posledice nedoločitve časa

    trajanja delovnega razmerja za določen čas moral nositi

    delodajalec, če mu tekom sodnega postopka ni uspelo

    dokazati, kakšen je bil dejanski dogovor glede trajanja

    zaposlitve. Dokazno breme glede obstoja dogovora o trajanju

    delovnega razmerja za določen čas nosi delodajalec

     
  • 304.
    VSK sklep II Cpg 10/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01410
    ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
    neobrazložen ugovor - neutemeljen ugovor
    Zatrjevane in z ničemer dokazane trditve dolžnika o kršitvah pogodbenih obveznosti upnika niso take pravno relevantne okoliščine, da bi bilo moč dolžnikov ugovor šteti za obrazložen.

     
  • 305.
    VDS sodba Pdp 347/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03333
    ZPIZ člen 102, 103, 104, 105, 102, 103, 104, 105. ZDR člen 90, 90/1, 116, 116/1, 90, 90/1, 116, 116/1. ZZRZI člen 39, 40, 39, 40.
    odpoved delovnega razmerja - invalid
    Določba 1. odstavka 116. člena ZDR prepoveduje redno odpoved PZ

    iz poslovnega razloga invalidu, razen če mu ni mogoče zagotoviti

    drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom po

    določbah ZPIZ. Ker v času, ko je bila podana redna odpoved PZ iz

    poslovnega razloga (junija 2003), še ni veljal Zakon o

    zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI -

    39. in 40. člen), niti ne določbe Zakona o pokojninskem in

    invalidskem zavarovanju, ki urejajo odpoved PZ delovnemu invalidu

    zaradi invalidnosti ali operativnih razlogov (102. - 105. člen

    ZPIZ-UPB1), redna odpoved PZ iz poslovnega razloga

    delavcu-invalidu III kategorije ni zakonita.

     
  • 306.
    VSK sodba I Cpg 284/2004
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01248
    ZOR člen 277, 277/1, 454, 277, 277/1, 454.
    prodajna pogodba - zamudne obresti - dokazno breme
    Dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti,

    dolguje poleg glavnice tudi zamudne obresti. Pri zamudnih

    obrestih gre torej za dajatev, do katere je upnik upravičen

    že na podlagi zakona. Glede na to je pravilen zaključek

    sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka tista, ki bi

    morala dokazati obstoj z njene strani zatrjevanega dogovora

    med pravdnima strankama o neplačevanju obresti za terjane

    glavnice.

     
  • 307.
    VDS sodba Pdp 1683/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03331
    ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    Od delodajalca je neupravičeno pričakovati, da delavcu pred redno

    odpovedjo PZ iz krivdnega razloga omogoči zagovor po 2. odstavku

    83. člena ZDR, če je delavca pred tem že večkrat neuspešno

    opozarjal na ponavljajoče istovrstne kršitve, a delavec ni ravnal

    skladno z delodajalčevimi navodili. Ker pravica do zagovora, za

    katero se smiselno uporabljajo določbe 1. in 2. odstavka 177.

    člena ZDR vsebuje pravico do vročitve pisne obdolžitve ter

    določitve kraja in časa za zagovor, delodajalec delavcu v

    primerih, v katerih mu ni dolžan omogočiti zagovora, tudi ni

    dolžan vročiti pisno obdolžitev.

     
  • 308.
    VDS sodba Pdp 1767/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03287
    ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved delovnega razmerja - reorganizacija - nova sistemizacija delovnih mest
    Poslovni razlog za redno odpoved PZ je podan, če je tožena

    stranka v postopku reorganizacije ukinila delovno mesto

    skladiščnika in del nalog tega delovnega mesta ukinila, del

    pa prenesla na delovno mesto komisionarja. Zato je tožniku

    PZ za delovno mesto skladiščnika zakonito prenehala, čeprav

    je tožena stranka spremenila sistemizacijo delovnih mest in

    ukinila delovno mesto skladiščnika šele po odpovedi PZ.

    V primeru redne odpovedi PZ iz poslovnih razlogov na

    delovnem mestu v II. tarifnem razredu delodajalec delavcu ni

    dolžan ponuditi PZ za neustrezno delovno mesto (npr.

    komisionar, za katerega se zahteva IV. stopnja strokovne

    izobrazbe).

     
  • 309.
    VSC sklep Cp 1047/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01174
    ZD člen 142, 142. ZIZ člen 37, 37/1, 37, 37/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
    prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika
    Sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper dolžnikovo dedinjo je procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira; ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžnikove smrti. Ker je bil namreč dolžnik v postopku brez pooblaščenca, je bil postopek do izdaje izpodbijanega sklepa prekinjen, prekinjen postopek pa se po določbi 1. odstavka 208. člena ZPP nadaljuje z dedičem.

     
  • 310.
    VSK sklep I Cpg 223/2005
    6.10.2005
    zavarovanje terjatev
    VSK01412
    SZ člen 9, 9. ZIZ člen 45, 45/5, 105, 105/2, 270, 272, 45, 45/5, 105, 105/2, 270, 272.
    začasna odredba - verjetnost obstoja denarne terjatve - ničnost pogodbe - sklenitev glavne pogodbe
    Pogodbo in predpogodbo je potrebno obravnavati celostno in slediti namenu pogodbenih strank, kot izhaja iz njune skupne vsebine. Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev zahteve za sklenitev glavne pogodbe na podlagi predpogodbe, saj je lahko na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank prišlo do podaljšanja roka za sklenitev glavne pogodbe.

     
  • 311.
    VSK sklep II Cpg 72/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01881
    ZIZ člen 24, 24/1, 24/3, 24, 24/1, 24/3.
    prehod terjatve
    Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 24. čl. v zvezi s

    prehodom terjatve ureja dve situaciji; prvo, po kateri

    dovoli sodišče izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v

    izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali s po

    zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev

    prenesena nanj (prehod terjatve pred vložitvijo predloga za

    izvršbo - 1. odst.), in drugo, po kateri pride do spremembe

    upnika po vložitvi predloga za izvršbo (3. odst.).

    Obravnavani primer pa ne predstavlja niti situacije po 1.

    odst. in niti po 3. odst. 24. čl. ZIZ, saj je očitno

    materialnopravno terjatev na podlagi pogodbe prešla na

    novega upnika že pred vložitvijo predloga za izvršbo, kljub

    temu pa je predlog za izvršbo vložil upnik iz izvršilnega

    naslova.

     
  • 312.
    VSL sodba I Cpg 697/2004
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06227
    ZOR člen 312.
    vračunavanje izpolnitve
    Tožena stranka je torej zatrjevala, da je tožeči stranki po računu

    št. 730/94 plačala več kot je bila njena obveznost iz navedenga

    računa, v posledici česar je preplačilo uveljavljala kot podlago za

    prenehanje terjatve po neplačanem delu računa št.361/95 v višini

    160.849,00 SIT. Takšno trditveno podlago tožene stranke je potrebno

    razumeti kot ugovor prenehanja terjatve. V delu, ko naj bi izpolnitev

    tožene stranke pri plačilu obveznosti po računu št.730/94 presegla

    obveznost tožene stranke, bi torej šlo za izpolnitev, za katero

    tožena stranka ni določila namena izpolnitve. V takem primeru je

    potrebno smiselno uporabiti pravila o vračunavanju iz 1. odst. 312.

    člena ZOR, katerega določila so se uporabljala v spornem obdobju. Če

    tovrstna pravila o vračunavanju veljajo v primeru, ko izpolnitve

    dolžnika ne zadostujejo za poravnavo vseh obveznosti, ni videti

    razloga, da se ista pravila ne bi uporabljala tudi v primeru, ko bi

    dolžnik izkazoval, da je ob izpolnitvi posamezne obveznosti izpolnil

    toliko več, da preplačilo celo presega drugo istovrstno obveznost

    upnika.

     
  • 313.
    VSK sklep II Cpg 9/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01382
    ZIZ člen 202, 202/4, 202, 202/4.
    izpodbijanje terjatev - napotitev na pravdo - zavrženje tožbe
    Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik po razdelitvenem naroku z dne 23.04.2003, na katerem je bil sprejet sklep o napotitvi na pravdo, pri okrajnem sodišču 07.05.2003 vložil tožbo, ki pa je bila zavržena. Ker pa so pravne posledice zavrženja tožbe enake kot v primeru, če ta sploh ne bi bila vložena, t.j. da se šteje, da terjatev ni sporna, je odločitev sodišča prve stopnje glede poplačila terjatve v višini 7.200.000,00 SIT kljub nedoslednosti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilna.

     
  • 314.
    VDS sklep Pdp 1264/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03264
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 75, 75-7, 81, 81/1, 75, 75-7, 81, 81/1.
    prenehanje delovnega razmerja - začasna odredba - upokojitev
    Tožnik je podal izjavo, da se želi upokojiti s pričetkom novega

    šolskega leta, zato mu je tožena stranka skladno s 7. alineo 75.

    člena ZDR v zvezi s 1. odstavkom 81. člena ZDR odpovedala PZ.

    Zaradi njegove izjave, da se želi upokojiti, ni podana verjetnost

    terjatve, ki se glasi na ugotovitev nezakonitosti podane odpovedi

    PZ, zato niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, da se

    zadrži učinkovanje prenehanja PZ zaradi odpovedi do izdaje

    pravnomočne sodne odločbe.

     
  • 315.
    VDS sodba Pdp 281/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03304
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
    odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
    Če delavec v delovnem času udari sodelavca in ga poškoduje, to

    predstavlja razlog za izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR (hujša kršitev pog. ali drugih obveznosti iz DR

    naklepno ali iz hude malomarnosti). Hkrati to predstavlja

    okoliščino po 1. odstavku 110. člena ZDR, ki onemogoča

    nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

     
  • 316.
    VSL sodba I Cpg 1333/03
    6.10.2005
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL05640
    ZGD člen 439, 440, 442, 443, 444, 580, 4141, 439, 440, 442, 443, 444, 580, 4141.
    uprava - imenov - neuskladitev obstoječe družbe z določbami ZGD v zakonskem roku
    Prvostopno sodišče je kot nesporno ugotovilo, da tožena stranka

    svojih ustanovitvenih in drugih aktov ni uskladila z določbami ZGD,

    nato pa pravilno zaključilo, da je interna regulativa tožene stranke,

    v kolikor nasprotuje zakonskim.

    Določbe 439. do 444. člena ZGD, ki urejajo upravljanje družbe, se

    namreč v skladu z določbo 2. odstavka 438. člena ZGD uporabljajo le,

    kolikor družbena pogodba ne vsebuje določb o upravljanju družbe, kar

    pa še ne pomeni, da so družbeniki svobodni tudi pri tem, katere

    organe bodo konstituirali. Pri tem so omejeni z možnostmi, ki jim jih

    daje ZGD.

    Po statutu tožene stranke pa je bil kot organ, ki postavlja in

    razrešuje glavnega direktorja, določen upravni odbor, ki po ZGD ni

    predviden organ d.o.o.. Zato je za vprašanja imenovanja direktorja

    potrebno neposredno uporabiti določbe ZGD. Ta v 5.alineji 439. člena

    določa, da družbeniki odločajo o postavitvi in odpoklicu poslovodij,

    svoje sklepe pa sprejemajo na skupščini (1. odstavek 441. člena ZGD).

     
  • 317.
    VSK sklep II Cpg 38/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK03025
    ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/5, 53, 53/2, 62, 62/5.
    ugovor dolžnika
    Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno ugovor dolžnice šteti kot neobrazložen, saj za svoje trditve dolžnica ni predložila niti predlagala nobenih dokazov. Pavšalne navedbe iz ugovora dolžnica ponavlja v pritožbi.

     
  • 318.
    VDS sklep Pdp 877/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03284
    ZDSS-1 člen 30, 30/1, 30, 30/1.
    dokazni postopek
    Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepe disciplinskih organov

    izhajajoč z zmotnega materialnopravnega stališča, da

    disciplinska komisija ni bila pristojna za odločanje o

    disciplinski odgovornosti delavcev s posebnimi pooblastili

    in odgovornostmi. Zato sodišče prve stopnje ni obravnavalo

    zadeve po vsebini oz. ni izvajalo dokazov v tej smeri, kar

    pomeni, da bi moralo pritožbeno sodišče v tem obsegu izvesti

    celoten dokazni postopek ter odločiti in obrazložiti razloge

    o odločilnih dejstvih. Izvedba celotnega dokaznega postopka

    presega okvire dopolnjene ali ponovljene izvedbe dokazov ter

    drugih procesnih opravil, kot je predvideno v 1. odstavku

    30. člena ZDSS-1, zato je pritožbeno sodišče pritožbi

    ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo

    sodišču prve stopnje v novo sojenje.

     
  • 319.
    VSL sklep III Cp 4721/2005
    6.10.2005
    zavarovanje terjatev
    VSL50759
    ZIZ člen 15, 239, 15, 239.
    zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - pravni interes
    V izvršilnem postopku in tedaj glede na določbo 239. člena ZIZ tudi v

    postopku zavarovanja, mora sodišče najprej ugotoviti, ali procesne

    predpostavke dopuščajo postopanje, ker v nasprotnem primeru vsebinsko

    odločanje o zahtevi za pravno varstvo ni dopustno. Med temi

    predpostavkami je tudi pravni interes upnika, ki se v izvršilnem

    postopku domneva (obstoj izvršilnega naslova dajatvene narave), v

    postopku zavarovanja pa mora upnik s stopnjo verjetnosti izkazati

    svoj interes za predlagani ukrep zavarovanja.

     
  • 320.
    VSK sklep II Cpg 44/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK03026
    ZGD člen 394, 394. ZFPPod člen 27, 27.
    nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenike - dokazno breme (aktivnega) družbenika
    1. Moč izvršilnega naslova, ki je bil izdan zoper izbrisano družbo,se razteza tudi na dolžnika.

    2. Ni res, da bi bilo dokazno breme za to, da je nek družbenik aktiven, na upniku.

     
  • <<
  • <
  • 16
  • od 19
  • >
  • >>