Zatrjevane in z ničemer dokazane trditve dolžnika o kršitvah pogodbenih obveznosti upnika niso take pravno relevantne okoliščine, da bi bilo moč dolžnikov ugovor šteti za obrazložen.
izbris iz sodnega registra - nadaljevanje postopka - uvedba postopka
Ker je bil prvotni dolžnik je nedvomno izbrisan iz sodnega registra po določbah ZFPPod, je navedba novih dolžnikov, da sta sicer predlagala uvedbo stečaja, pravno nepomembna.
ZD člen 142, 142. ZIZ člen 37, 37/1, 37, 37/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika
Sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper dolžnikovo dedinjo je procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira; ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžnikove smrti. Ker je bil namreč dolžnik v postopku brez pooblaščenca, je bil postopek do izdaje izpodbijanega sklepa prekinjen, prekinjen postopek pa se po določbi 1. odstavka 208. člena ZPP nadaljuje z dedičem.
izpodbijanje terjatev - napotitev na pravdo - zavrženje tožbe
Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik po razdelitvenem naroku z dne 23.04.2003, na katerem je bil sprejet sklep o napotitvi na pravdo, pri okrajnem sodišču 07.05.2003 vložil tožbo, ki pa je bila zavržena. Ker pa so pravne posledice zavrženja tožbe enake kot v primeru, če ta sploh ne bi bila vložena, t.j. da se šteje, da terjatev ni sporna, je odločitev sodišča prve stopnje glede poplačila terjatve v višini 7.200.000,00 SIT kljub nedoslednosti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilna.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno ugovor dolžnice šteti kot neobrazložen, saj za svoje trditve dolžnica ni predložila niti predlagala nobenih dokazov. Pavšalne navedbe iz ugovora dolžnica ponavlja v pritožbi.
ločitveni upnik - začetek postopka prisilne poravnave
Določilo 2.odst. 36.čl. ZPPSL ne velja za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila in zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave.
Pogodbo in predpogodbo je potrebno obravnavati celostno in slediti namenu pogodbenih strank, kot izhaja iz njune skupne vsebine. Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev zahteve za sklenitev glavne pogodbe na podlagi predpogodbe, saj je lahko na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank prišlo do podaljšanja roka za sklenitev glavne pogodbe.
ZPP člen 367, 367/2, 374, 367, 367/2, 374. ZDSS-1 člen 32, 84, 84/2, 32, 84, 84/2.
revizija
Ker je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo pred uveljavitvijo ZDSS-1 oz. je bila pred uveljavitvijo ZDSS-1 na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se je moral tudi pritožbeni postopek na podlagi
prehodne in končne določbe ZDSS-1 (2. odst. 84. čl.) nadaljevati po določbah ZDSS. Zato pritožbeno sodišče ni bilo dolžno odločati o dopustnosti revizije po 32. čl. ZDSS-1, saj za te primere te določbe ne veljajo, revizijo pa je dovoljena le v skladu z določbami 367. člena ZPP.