ločitveni upnik - začetek postopka prisilne poravnave
Določilo 2.odst. 36.čl. ZPPSL ne velja za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila in zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave.
Dokler storilec ne ve, da je kupoprodajna pogodba, na podlagi katere je pridobil tujo stvar, po samem zakonu razdrta, kaznivo dejanje zatajitve po 1. odst. 215. člena KZ češ, da si je protipravno prilastil tujo stvar, ki mu je bila s pogodbo zaupana, ne more biti podana.
Materialnopravno izhodišče za odločanje v obravnavani motenjski pravdi je podano v določbi 33. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.
Sodišče sprejme sodbo na podlagi dokaznega postopka, izvedenega na glavni obravnavi, pri čemer mora dokaze oceniti vsakega posebej in v povezavi z drugimi. Seveda mora pri tem upoštevati tudi morebitno nezanesljivost in nemalokrat tudi subjektivno pogojenost personalnih dokazov v primerjavi z objektivnimi podatki, ki jih nudijo materialni dokazi. Šele ko sodišče zanesljivo pretehta vse dokaze, ob upoštevanju zgoraj povedanega, se lahko dokoplje do zanesljivih zaključkov o kaznivem dejanju in o storilcu le-tega. Prav taka ocena pa v obravnavani kazenski zadevi kaže na pravilnost izpodbijane odločitve.
Tožnik je v tožbi kot podlago tožbenega zahtevka navedel neupravičeno obogatitev tožene stranke, ker je tožnik opustil dejanja, predpisana za ohranitev meničnih pravic V tožbi je le pojasnil, da je bila menica izdana za zavarovanje posojila, ki bi ga morala vrniti tožniku najkasneje do 1.1.1996. Tožena stranka je na tožbo odgovorila in oporekala le navedbam v zvezi s posojili. Navedla je, da tožnik za zatrjevana posojila ni predložil nobenih dokazov, ko pa bo predložil ustrezne dokaze, bo postavila ugovor pobota. Tako je tožnik takoj v naslednjem pripravljalnem spisu razširil trditveno podlago in zatrjeval, da mu zahtevani znesek ne gre le na podlagi 85. člena ZM ampak tudi na podlagi določb, ki urejajo vrnitev posojila. V tem delu je res napačno stališče sodišča prve stopnje, ki je štelo, da se identiteta tožbenega zahtevka ni spremenila. Vendar zaradi tega sodišče ni zagrešilo nobenih očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Tožena stranka je namreč v prvem pripravljalnem spisu z dne 10.5.2005 nasprotovala trditvam tožnika, da so bile sklenjene posojilne pogodbe. S tem se je spustila v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi, zato je pravilna ocena, da je v spremembo tožbe privolila. Glede na to, da je bila razširitev tožbene podlage takorekoč posledica ugovorov tožene stranke v odgovoru na tožbo prav v zvezi z samo sklenitvijo posojilnih pogodb, te ugovore pa je tožena stranka nato uveljavljala ves čas postopka in imela možnost navajati dejstva, dokaze in pravna naziranja v zvezi s tem, imela je možnost, da se opredeli do navedb nasprotne stranke in do njenega procesnega gradiva v zvezi s tem, ni bila kršena njena pravica do izjave. Tek zamudnih obresti je posebna civilna sankcija, določena za primer zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti. Plačilo zamudnih obresti je stranska terjatev, vezana na osnovno obligacijsko razmerje. Tako je treba tudi glede teka zamudnih obresti uporabiti določbe ZOR, ki je veljal ob nastanku posojilnih razmerij in ne določa, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico.
ZPP člen 339, 339/2-8, 350, 350/2, 339, 339/2-8, 350, 350/2.
bistvena kršitev določb postopka
Dolžnici je bil predlog upnikov za določitev sodnih penalov vročen šele hkrati z izpodbijanim sklepom. S takim postopanjem pa je sodišče prve stopnje odvzelo dolžnici možnost sodelovanja in obravnavanja pred sodiščem prve stopnje.
ZZZDR člen 81a, 81a. Sodni red člen 285, 285/3, 296, 296/4, 285, 285/3, 296, 296/4.
preživnina - postopek
V obravnavanem primeru, ko sodišče vodi postopek v zvezi z zahtevkom za plačilo preživnine v ločenem postopku, tako postopanje ne more vplivati na materialnopravno odločitev v tej zadevi, saj plačevanje preživnine ni pogoj za razvezo zakonske zveze. Vplivati pa tudi ne more na usodo preživninskega zahtevka, saj je jasno, da je bil toženkin zahtevek postavljen pravočasno.
Izrek odločbe o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja mora vsebovati vse potrebne sestavine. Če manjka številka vozniškega dovoljenja, datum izdaje in navedba, da se prenehanje izreka za vse kategorije motornih vozil, takšnega izreka ni mogoče preizkusiti.
Splošnih meril za to, kdaj so podane tiste posebne olajševalne okoliščine, ki opravičujejo pravno označbo po 3. odst. 127. člena KZ, seveda ni mogoče oblikovati in jih je potrebno presojati od primera do primera posebej, tako v luči trajanja in intenzitete nasilja oškodovanca nad obtoženko kakor tudi upoštevanje osebne lastnosti obeh.