• Najdi
  • <<
  • <
  • 18
  • od 19
  • >
  • >>
  • 341.
    VSL sklep III Cp 3899/2005
    5.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50768
    ZIZ člen 67, 67/2, 67, 67/2.
    nasprotna izvršba - predlog
    O predlogu za nasprotno izvršbo, vloženem po preteku enega leta od

    dneva, ko je bil končan izvršilni postopek, ni dovoljeno meritorno

    odločati.

     
  • 342.
    VSL sklep II Cp 3964/2005
    5.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50962
    ZPP člen 158, 158.
    prodajna pogodba - stroški postopka
    Tožnik meni, da glede na določbo 158. člena ZPP ni dolžan plačati

    toženki stroškov pravdnega postopka, saj je tožbo umaknil potem, ko

    je toženka njegov tožbeni zahtevek izpolnila. Sodišče prve stopnje je

    pravilno zaključilo, da tožba v tej zadevi ni bila potrebna, da je

    toženka sklenila s tožnikom prodajno pogodbo za parceli št. 199/13 in

    196/8 k.o. R. na podlagi javnega zbiranja ponudb in ne zaradi vložene

    tožbe, tožnik pa je zato dolžan plačatu toženki stroške tega

    pravdnega postopka.

     
  • 343.
    VSL sodba II Cp 4198/2005
    5.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50278
    ZPP člen 212, 212.
    kreditna pogodba - dokazno breme
    Sodišče prve stopnje je višino dolga pritožnice pravilno ugotovilo.

    Svojo odločitev je oprlo na kartico prometa, obračun stanja kredita

    in izpiska iz poslovne knjige za toženo stranko, ki jih je vse

    sodišču prva stopnje predložila tožeča stranka. Pritožnica obračunu

    kredita oporeka le pavšalno, sklicuje se le na skupno višino plačanih

    anuitet, ki med strankama ni sporna. Nasprotnih dokazov tožena

    stranka sodišču prve stopnje ni predlagala niti v ugovoru z dne

    10.11.2003 zoper sklep o izvršbi opr.št. I 2003/163030 z dne

    29.10.2003, niti na glavni obravnavi dne 4.5.2005, saj na narok tega

    dne, kljub temu, da je bila nanj pravilno vabljena, ni prišla. Tožeča

    stranka ni bila dolžna zapadle in neplačane obroke tožene stranke

    poravnati iz depozita, ki ga je tožena stranka položila pri tožeči

    stranki ob sklenitvi kreditne kreditne pogodbe.

     
  • 344.
    VDS sodba Psp 504/2005
    5.10.2005
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03706
    ZPIZ-1 člen 22, 93, 94, 159, 160, 160, 159, 94, 93, 22.
    invalidska pokojnina - brezposelna oseba
    Tožnica je bila na dan nastanka III. kategorije invalidnosti

    uživalka nadomestila za čas brezposelnosti in s tem zavarovanka

    iz 22. čl. ZPIZ-1. Zavarovancu iz 22. čl. ZPIZ-1 se delna

    invalidska pokojnina odmeri v odstotku glede na skrajšanje

    polnega delovnega časa od invalidske pokojnine, ki bi mu

    pripadala na dan nastanka invalidnosti. Do povečanja delne

    invalidske pokojnine za 40 % so upravičeni le tisti zavarovanci,

    katerim je prenehalo delovno razmerje neodvisno od njihove volje

    po nastanku invalidnosti in ne v času, ko statusa delovnega

    invalida niso imeli.

     
  • 345.
    VSL sklep I Kp 449/2005
    5.10.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22690
    ZKP člen 95, 95/5, 95, 95/5.
    stroški kazenskega postopka
    Nezaposlenost obsojenca ni razlog za oprostitev plačila stroškov,

    posebno ne v primeru, da je mlad, pridobitno sposoben, nima

    preživninskih obveznosti in je lastnik nepremičnine in avta.

     
  • 346.
    VSL sodba II Cp 1283/2004
    5.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50235
    ZOR člen 280, 280/1, 281, 281/1, 283, 283/3, 280, 280/1, 281, 281/1, 283, 283/3. ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZPP člen 190, 190/1, 311, 190, 190/1, 311. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/5, 35, 27, 27/1, 27/5, 35.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izbris iz sodnega registra - prenehanje terjatve
    Kljub temu, da ZOR za uspešnost izpodbijanja dolžnikovega pravnega

    dejanja ne zahteva, da bi imel upnik v rokah izvršilni naslov, ali še

    več, da bi imel v rokah izvršilni naslov, ki ga ni bilo mogoče

    uspešno izvršiti, bi v obravnavanem primeru tožnik terjatev do

    pravnih naslednikov izbrisanega dolžnika zaradi specialnih določb

    ZFPPod obdržal le tako, da bi zoper njih pravočasno vložil tožbo, ali

    če bi imel pravno učinkovit izvršilni naslov proti dolžniku (kar

    sodba, izdana proti neobstoječi pravni osebi ni), če bi zoper njih

    pravočasno (to je v roku enega leta po izbrisu) predlagal prisilno

    izvršbo. Ker tega ni storil, je terjatev proti dolžniku oziroma

    njegovim pravnim naslednikom prenehala. To pa pomeni, da na dan

    zadnje glavne obravnave (releventen je ta dan, in ne dan vložitve

    tožbe ali prvega naroka za glavno obravnavo) ni bil izpolnjen prvi

    izmed uvodoma omenjenih objektivnih pogojev paulijanske tožbe, da je

    tožnik upnik zapadle terjatve.

     
  • 347.
    VSK sodba I Cp 504/2004
    5.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01523
    ZOZP člen 15, 15.
    uporaba vozila - pravni standard - obvezno avtomobilsko zavarovanje
    Sodišče je ugotovilo, da je tožnik popravljal tovorno vozilo pri lastniku vozila na domu. Pri vozilu je bilo potrebno uravnati zavorni pritisk, pri tem pa je prišlo do eksplozije zračne blazine, ob kateri je tožnik utrpel telesno poškodbo. Ugotovljene okoliščine primera po oceni pritožbenega sodišča kažejo, da ni šlo za rabo vozila na način, zaradi katerega je v Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu predvideno obvezno zavarovanje vozila za škodo povzročeno tretjim osebam, temveč za popravilo vozila na lastnikovem domu. Zato tožnikova škoda z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti ni zajeta.

     
  • 348.
    VDS sklep Psp 192/2005
    5.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03655
    ZDSS-1 člen 30, 30/1, 66, 84, 84/1, 30, 30/1, 66, 84, 84/1.
    razveljavitev
    Pritožbeno sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, če

    nepravilnosti ni mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno

    izvedbo dokazov oz. izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi

    pred sodiščem druge stopnje (1. odst. 30. čl. ZDSS-1). Za tak

    primer gre, če prvostopenjsko sodišče sploh ni preizkušalo in

    odločalo o vprašanju zakonitosti toženčevih odločb in ni izvajalo

    dokazov za ugotovitev bistvenih pravno relevantnih dejstev -

    datuma prenehanja delovnega razmerja tožnika in ali je bil ob

    prenehanju razporejen na drugo ustrezno delo ali na čakanje na

    delo, (od tega vprašanja je tudi odvisna pravica do nadomestila

    zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu glede na določbe

    ZPIZ/92 - veljavnega v času izdaje prvostopenjske odločbe).

     
  • 349.
    VSK sodba I Cp 153/2004
    5.10.2005
    obligacijsko pravo - mednarodno zasebno pravo
    VSK01445
    ZPP člen 95, 115, 95, 115. ZMZPP člen 8, 12, 20, 27, 8, 12, 20, 27.
    uporaba tujega prava - odvetniški stroški - pooblastilo odvetnika - zamudne obresti
    Za sprejem prisojenih stroškov je odvetnik upravičen že na podlagi splošnega pooblastila za pravdo (95. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Za sprejem s sodbo prisojenega zneska pa mora, ker gre za posel materialnega prava, imeti odvetnik pooblastilo kot izpolnitveni upravičenec.

     
  • 350.
    VSL sklep II Cp 4413/2005
    5.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50245
    ZOR člen 173, 173.
    objektivna odgovornost - izključitev odgovornosti
    Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje prvostopnemu sodišču, da

    predstavlja pritrjevanje mreže, umikanje mreže, hoja delavcev po

    brežini in seveda samo izvajanje del, ki lahko povzroči padanje

    kamenja na cestišče, povečano nevarnost in te okoliščine omogočajo

    zaključek o nevarni dejavnosti kot podlagi za objektivno odgovornost

    izvajalca nevarne dejavnosti. Vendar pa takšna opredelitev nevarne

    dejavnosti ne razširja odgovornosti tožene stranke na tiste vzroke,

    iz katerih izvira škodna posledica, ki ne izvirajo iz območja, kjer

    se takšna nevarna dejavnost neposredno opravlja, pa čeprav se je tudi

    del zemljišča, iz katerega izhaja škodni vzrok, nahajal neposredno

    poleg gradbišča, in kljub temu, da se je semafor, postavljen zaradi

    zapore cestišča, nahajal pred delom, kjer so se gradbeni posegi

    izvajali. Tako tožena stranka ne more odgovarjati za padec kamenja iz

    zemljišča, ki se ni nahajal na tistem delu brežine, kjer se je

    izvajala sanacija, temveč iz območja, ki sanaciji oziroma gradbenim

    delom ni bilo podvrženo in je povzročil padec kamna na cestišče od

    opravljanja dejavnosti povsem neodvisen vzrok (na primer naraven

    vzrok, kot je erozija, zaradi katere se razrahlja zemljišče, ki ni

    podvrženo gradbenemu posegu, nezadostna zaščitenost z mrežo tiste

    brežine, ki se nahaja izven gradbišča). Če je torej škodo zaradi

    padca kamna povzročila okoliščina, ki je od opravljanja dejavnosti

    neodvisna, za nastale škodne posledice ni mogoče obremeniti nosilca

    nevarne dejavnosti, ki delo opravlja v bližini, temveč tistega, ki je

    odgovoren za vzdrževanje cestišča ali pa morda razlog celo pripisati

    višji sili.

     
  • 351.
    VSK sklep II Cp 923/2005
    5.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01297
    ZPP člen 339, 339/2-8, 350, 350/2, 339, 339/2-8, 350, 350/2.
    bistvena kršitev določb postopka
    Dolžnici je bil predlog upnikov za določitev sodnih penalov vročen šele hkrati z izpodbijanim sklepom. S takim postopanjem pa je sodišče prve stopnje odvzelo dolžnici možnost sodelovanja in obravnavanja pred sodiščem prve stopnje.

     
  • 352.
    VSK sodba Kp 395/2005
    5.10.2005
    kazensko materialno pravo
    VSK01367
    KZ člen 215, 215/1, 215, 215/1.
    zatajitev
    Dokler storilec ne ve, da je kupoprodajna pogodba, na podlagi katere je pridobil tujo stvar, po samem zakonu razdrta, kaznivo dejanje zatajitve po 1. odst. 215. člena KZ češ, da si je protipravno prilastil tujo stvar, ki mu je bila s pogodbo zaupana, ne more biti podana.

     
  • 353.
    VSL sodba I Cp 2087/2004
    5.10.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50581
    ZOR člen 200, 376, 376/1, 200, 376, 376/1. ZPP člen 286, 286.
    ugovor zastaranja - odškodninska terjatev
    Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, saj se nanaša na

    utemeljenost tožbe. Sklicevanje na takšen ugovor zato ne zapade pod

    določbo 286. člena ZPP. Presoja njegove utemeljenosti pa je seveda

    vezana na konkretna dejstva v zvezi z ugotavljanjem pričetka teka

    zastaranja, eventualne prekinitve zastaranja ipd. Glede navajanja teh

    dejstev in predlaganja novih dokazov v zvezi s temi dejstvi, pa je

    stranka rokovno omejena z eventualno maksimo.

     
  • 354.
    VSL sklep III Cp 3863/2005
    5.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50775
    ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 328, 328.
    sklep o izvršbi - popravni sklep
    S popravnim sklepom lahko sodišče odpravi le svoje napake v odločbi,

    ne pa napak strank v vlogah.

     
  • 355.
    VSC sklep Cp 1455/2005
    5.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01265
    ZIZ člen 38, 38c, 38, 38c.
    stroški izvršbe - sklep o odmeri - pritožba dolžnika
    38.c čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju določa, da mora po opravi neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja izvršitelj upniku osebno vročiti obračun plačila za delo stroškov, z obvestilom o pravici in pravnih posledicah iz II. odst. tega člena in da izvod obračuna izvršitelj vroči sodišču. 38.c čl. ZIZ res določa, da se obračun stroškov opravi med izvršiteljem in upnikom in da je takšen obračun dokončen, vendar to ne pomeni, da dolžnik po tem, ko mu sodišče naloži stroške, nima pravice do pritožbe.

     
  • 356.
    VSL sklep III Cp 3991/2005
    5.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50751
    ZIZ člen 141, 141/2, 141, 141/2.
    izvršba na denarna sredstva - ustavitev izvršbe
    Določba 2. odst. 141. člena ZIZ, na katero se sklicuje pritožnik, se

    nanaša le na primere, ko ima dolžnik pri banki odprt račun in je zato

    izvršbo na dobroimetje dolžnika na tem računu mogoče voditi. V tej

    izvršilni zadevi pa dolžnica pri nobeni izmed bank, pri katerih so

    bile predlagane poizvedbe, nima odprtega računa. Bankam zato sklep o

    izvršbi niti ni bil vročen, prvostopenjskemu sodišču pa tudi ni treba

    čakati eno leto, da bi izvršbo na dobroimetje dolžnice na ustavilo.

     
  • 357.
    VSL sklep IV Cp 4177/2005
    5.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50049
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
    izterjava preživnine - prenehanje terjatve
    Res je, da bi moral dolžnik po izvršilnem naslovu plačevati preživnino zakoniti zastopnici, materi upnikov, na roke. Vendar lahko upnik kadarkoli pristane na drugačen način izpolnitve obveznosti, pristanek pa je lahko izražen tudi s konkludentnimi dejanji. Dolžnik zatrjuje prav to; da je zakonita zastopnica mld. dolžnikov tiho pristajala na drugačen način izpolnjevanja preživninske obveznosti - z neposrednim plačilom preživnine na roke otrok - in kot dokaz za to dejstvo tudi predlaga zaslišanje upnikov. Zatrjuje tudi, da sta tako upnica kot tudi zakonita zastopnica - za čas, ko je bila upnica še mladoletna - soglašali, da preživninsko obveznost do konca meseca avgusta izpolnjuje naturalno, z neposredno skrbjo za hčerko.

     
  • 358.
    VSL vmesna sodba I Cp 1342/2004
    5.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50373
    ZOR člen 262, 262/1, 813, 813/1, 814, 823, 823/1, 262, 262/1, 813, 813/1, 814, 823, 823/1. ZPP člen 315, 315.
    posredniška pogodba - provizija
    Ker je sodišče prve stopnje na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov

    prišlo do ugotovitve, da je bilo stanovanje toženca prodano S.

    d.o.o., Ljubljana, na podlagi storitev in informacije, ki jih je

    posredovala tožnica G.-ju, je tožbeni zahtevek za plačilo provizije

    po temelju utemeljen. Vprašanje, ali se je toženec v času sklepanja

    prodajne pogodbe zavedal, da je stanovanje prodal zaradi posredovanja

    tožnice, ni pravno relevantno.

     
  • 359.
    VSK sklep I Cp 979/2005
    5.10.2005
    stvarno pravo
    VSK02880
    SPZ člen 33, 33.
    motenje posesti električnega priključka
    Materialnopravno izhodišče za odločanje v obravnavani motenjski pravdi je podano v določbi 33. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.

     
  • 360.
    VSL sklep IV Cp 4486/2005
    5.10.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50067
    ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5, 106/7, 106, 106/1, 106/5, 106/7.
    stiki otroka s staršem - otrokova želja
    Pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema zaključke sodišča prve

    stopnje, da je v otrokovo korist, da čim prej vzpostavi stike z

    očetom in normalen odnos do njega. Zaradi indoktrinacije otroka in

    doseženega sindroma odtujenosti se morajo ti stiki uvajati postopoma

    in ob pomoči strokovne osebe. Ob tehtanju otrokovega zavračanja očeta

    in napora, ki ga bo deležen ob uvajanju stikov, tudi po presoji

    pritožbenega sodišča prevlada korist, ki jo bo otrok pridobil z

    vzpostavitvijo normalnega odnosa z očetom. To bo otroku omogočilo

    tudi normalen osebnostni razvoj, saj bi se sicer ob odsotnosti stikov

    večala njegova notranja napetost in bi vodila v razvoj travmatizirane

    osebnosti. Vse to je ob zaslišanju pojasnil izvedenec, zato so

    neutemeljeni očitki pritožbe nasprotne udeleženke, da gre izvedencu

    le za dosego končnega cilja - vzpostavitve stikov ne glede na to,

    kako se bo počutil otrok. Končni cilj, ki ga je jasno opredelil

    izvedenec, je vendarle normalen in zdrav razvoj otrokove osebnosti

    tako v socialnem kot čustvenem pogledu. Ta cilj pa pretehta nad

    trenutno željo otroka, ki stike zavrača - takšno zavračanje namreč ni

    utemeljeno oziroma je posledica indoktriniranega strahu pred očetom.

     
  • <<
  • <
  • 18
  • od 19
  • >
  • >>