• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep I Cpg 55/2005
    27.10.2005
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL05600
    ZGD člen 364, 364/7, 364/5. ZPre člen 73, 73/1, 72.
    ničnost sklepov skupščine - oblikovalni zahtevek
    Izpodbojni tožbi po 7. odst. 364. člena Zakona o gospodarskih družbah

    (ZGD) sta oblikovalni tožbi, kjer je pravovarstvena potreba načeloma

    vselej podana in je ni treba posebej ugotavljati. Tožena stranka bi

    namreč lahko (in tudi je) izpodbijani sklep (z dne 27.2.2002 in

    21.7.2003) potrdila z novim sklepom. Če zoper taka sklepa ne bi bila

    vložena tožba za njegovo razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti,

    bi v smislu 5. odst. 364. člena ZGD takšnega sklepa ne bilo več

    mogoče razveljaviti. Če bi torej v konkretnem primeru obstojalo

    takšno dejansko in pravno stanje, bi tožeča stranka pravni interes

    tekom postopka izgubila.

     
  • 22.
    VSK sklep II Cpg 86/2005
    27.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01614
    ZGD člen 394, 394. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
    terjatev zoper družbenika - prenehanje družbe - izbris iz sodnega registra
    Ko teče izvršilni postopek zoper izbrisano družbo in se ta lahko nadaljuje zoper družbenika na podlagi istega izvršilnega naslova, tako terjatev lahko uveljavlja upnik le s predlogom za nadaljevanje izvršbe, ki ga mora vložiti na sodišču.

     
  • 23.
    VDS sodba Pdp 457/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03313
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 204, 204/1, 204/4, 88, 88/1, 88/1-1, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 204, 204/1, 204/4.
    delovno razmerje - odpoved delovnega razmerja - odpravnina - izračun osnove za odmero odpravnine - neposredno sodno varstvo - odpoved delovnega razmerja - izračun osnove za odmero odpravnine - neposredno sodno varstvo
    Tožnici je bila redno odpovedana PZ iz poslovnega razloga po

    1.1.2003, zato je pri izračunu odpravnine potrebno upoštevati

    109. člena novega ZDR. Kot delovna doba pri delodajalcu in

    njegovih pravnih prednikih v smislu 3. odstavka 109. člena ZDR se

    šteje tudi čas zaposlitve pri delodajalcu, ki je tožnico prevzel

    skladno z 15. členom ZTPDR, čeprav SKPG/90, ki je veljala v času

    prevzema, še ni določala, da se za delavca, ki je bil prevzet na

    delo k drugemu delalodajalcu, šteje, kot da zaposlitve ni

    spremenil. Ker je tožnica po prej veljavni delovnopravni

    zakonodaji pridobila pravico, da se v primeru prevzema

    šteje, da ni spremenila zaposlitve, je tudi to zaposlitev

    potrebno upoštevati pri izračunu odpravnine po 109. členu

    ZDR.

    Delavcu ni potrebno izpodbijati sklepa o določitvi višine

    odpravnine pri delodajalcu po 1. odstavku 204. člena ZDR,

    saj gre za denarni zahtevek, ki ga delavec skladno z 4.

    odstavkom 204. člena ZDR lahko uveljavlja direktno pred

    sodiščem.

     
  • 24.
    VSK sklep II Cpg 79/2005
    27.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01617
    ZIZ člen 55, 55. ZPP člen 168, 168/5, 168/6, 168, 168/5, 168/6.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - začasna odredba - oprostitev plačila sodne takse
    Začasna odredba sicer prepoveduje razpolaganje dolžniku s sredstvi, ne posega pa v tek samega izvršilnega postopka za terjatve, glede katerih obstaja izvršilni naslov.

     
  • 25.
    VDS sodba Pdp 1304/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03321
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111-1, 111/1-2, 110, 110/1, 111, 111-1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
    Od delavca se pri vsakokratnih delovnih zadolžitvah pričakuje

    takšno ravnanje, ki predstavlja najmanj povprečno skrbnost v

    njegovem poklicu; v nasprotnem primeru ravna hudo malomarno.

    Očitane hujše kršitve v zvezi s prevzemanjem in odpremljanjem

    gum, ustreznim evidentiranjem izdelkov ter zavračanjem izvajanja

    del po odredbi nadrejenih delavcev, storjene iz hude

    malomarnosti, pomenijo razlog za izredno odpoved pogodbe o

    zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.

    Ker obstaja nevarnost, da bo delavec kršitve še ponavljal, ter

    nevarnost, da bo pri delu deloval moteče in onemogočal normalno

    delo, so podane okoliščine, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati

    delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 110.

    člena ZDR).

     
  • 26.
    VSK sklep II Cpg 60/2005
    27.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01875
    ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163, 163/1, 163/2.
    povrnitev stroškov
    Zakon o pravdnem postopku (ZPP), katerega uporaba prihaja na

    podlagi 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v

    poštev tudi v postopku izvršbe, določa, da mora stranka

    zahtevati povrnitev stroškov, pri tem pa mora opredeljeno

    navesti stroške, za katere zahteva povračilo (1. in 2. odst.

    163. čl. ZPP).

     
  • 27.
    VSL sklep I Cpg 911/2005
    27.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05635
    ZPP člen 464, 475, 475/1, 464, 475, 475/1.
    arbitražni dogovor - ugovor - arbitražni dogovor
    Določba v dogovoru arbitraži, ki nasprotuje 1. odst. 475. člena ZPP

    ne more imeti pomena arbitražnega dogovora, ki izključuje sodno

    pristojnost.

     
  • 28.
    VSK sklep I Cpg 244/2005
    27.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK01886
    ZPP člen 188, 188/1, 188/3, 188, 188/1, 188/3.
    prisilna poravnava - umik prijavljene terjatve - umik tožbe
    Ko tožnik umakne tožbo (1. odst. 188. čl. ZPP), izda sodišče

    sklep o ustavitvi postopka (3. odst. 188. čl. ZPP). Takšen

    sklep je le deklaratorne narave, izjava tožnika o umiku

    tožbe pa ima konstitutivne učinke, kar pomeni, da tožnik

    navedene izjave ne more preklicati.

     
  • 29.
    VDS sodba Pdp 1341/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03324
    ZDR člen 88, 88/3, 90, 88, 88/3, 90.
    redna pravna sredstva - odpoved - delovno razmerje
    delodajalec ravna v skladu s 3. odst. 88. čl. ZDR, če pred podajo

    redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga preveri, ali je možno

    delavca zaposliti na drugem ustreznem delovnem mestu, pri čemer

    je odločilna zasedenost delovnih mest v času odpovedi pogodbe o

    zaposlitvi delavcu, ne pa v prihodnje načrtovano zaposlovanje.

     
  • 30.
    VSL sklep I Cp 4032/2005
    27.10.2005
    stvarno pravo
    VSL50671
    SPZ člen 32, 32.
    motenje posesti
    Vsakodnevno parkiranje, v daljšem obdobju, je opredeliti kot

    nadaljevano motilno ravnanje. Rok za vložitev motenjske tožbe začne

    teči prvi dan, ko je bilo takšno parkiranje opaženo in ko se je

    zvedelo, kdo parkira.

     
  • 31.
    VDS sodba in sklep Pdp 9/2005
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03332
    ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 185/2, 325, 325/1, 326, 326/1, 326/2, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 185/2, 325, 325/1, 326, 326/1, 326/2.
    sprememba tožbe - dopolnilna sodba
    Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da tožba ni bila

    spremenjena (tožnica je s tožbo sprva zahtevala, da jo tožena

    stranka od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje

    prijavi v socialno zavarovanje "po osnovi najnižje z zakonom

    določene plače", s kasnejšo pripravljalno vlogo pa je zahtevala,

    da jo za isto obdobje prijavi v socialno zavarovanje "po osnovi

    najmanj minimalne plače"), o modificiranem tožbenem zahtevku

    sploh ni odločilo. Zato se pritožba, ki uveljavlja prav to, šteje

    kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

     
  • 32.
    VSL sodba II Cp 1915/2005
    26.10.2005
    pogodbeno pravo
    VSL50965
    ZOR člen 133, 135, 133, 135.
    razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
    Predpostavke za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin so bile

    določene v 133. členu ZOR (ki ga je glede na čas sklenitve sponzorske

    pogodbe treba uporabiti tudi v tem sporu). Če nasprotna stranka ne

    soglaša z razvezo pogodbe, ki jo predlaga stranka, ki se sklicuje na

    spremenjene okoliščine, lahko svojo zahtevo (če ni v pogodbi

    dogovorjeno drugače) uveljavlja le s sodno intervencijo, torej s

    tožbo ali nasprotno tožbo, ne pa zgolj z ugovorom. To v sodni praksi

    enotno pravno naziranje potrjujeta določbi 5. odstavka 133. kot tudi

    135. člena ZOR. Ker tožena stranka svoje zahteve ni ustrezno

    uveljavljala, pogodba ni bila razvezana in se v tej pravdi tožena

    stranka ne more braniti, da je utemeljeno zaradi spremenjenih

    okoliščin razdrla sponzorsko pogodbo. Le zaradi popolnosti pritožbeno

    sodišče še opozarja na stališče sodne prakse (III Ips 17/93 Vrhovnega

    sodišča RS) po katerem zaradi otežkočanja izpolnitve denarne

    obveznosti razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin ni mogoče

    zahtevati (primerjava s 354. in 355. členom ZOR).

     
  • 33.
    VSL sklep III Cp 4241/2005
    26.10.2005
    MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50803
    ZMZPP člen 101, 101/1, 101, 101/1.
    izvršitev tuje sodne odločbe - vzajemnost
    Iz prvega odstavka 2. točke 66. člena Uredbe ES št. 44/2001je

    razvidno, da le-ta velja za priznanje in izvršitev le tistih sodnih

    odločb, ki so bile izdane po datumu veljavnosti te uredbe.

     
  • 34.
    VSK sklep II Cp 1257/2005
    26.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01357
    ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/5, 27, 27/5.
    odgovornost družbenikov - pooblastilo
    Iz sklepa z dne 13.10.2003, s katerim je bila zavržena revizija tožene stranke, družbe A. d.o.o., ne izhaja, da bi bila revizija vložena s strani družbenice oz. da bi odvetnik priložil pooblastilo družbenice. Postopka torej družbenica izbrisane družbe kot njena univerzalna pravna naslednica ni prevzela.

     
  • 35.
    VSL sodba II Cp 3348/2005
    26.10.2005
    obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
    VSL50267
    ZUODNO člen 2, 7, 2, 7. SZ-1 člen 107, 112, 107, 112.
    najemna pogodba - odpoved - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo
    Tožeča stranka je glede na določbe ZOUDNO pravna naslednica prejšnje

    občine, ki je sporno stanovanje kupila na podlagi kupoprodajne

    pogodbe, ki zemljiškoknjižno ni bila realizirana. Čeprav je torej v

    zemljiški knjigi lastninska pravica še vedno vpisana na prvotnega

    lastnika, je tožeča stranka kot najemodajalec legitimirana za

    vložitev tožbe na odpoved najemne pogodbe, izpraznitev in izročitev

    stanovanja in plačilo najemnine zoper najemnika stanovanja.

     
  • 36.
    VSK sodba I Cp 449/2004
    26.10.2005
    stvarno pravo - obligacijsko pravo
    VSK01355
    ZTLR člen 15, 15/4, 15, 15/4.
    nastanek škode
    Če so dela neodložljiva, saj bi sicer nastala škoda in je šlo po obsegu za večja popravila, nepravdni postopek zaradi pomanjkanja soglasja niti ni predviden (4. odst. 15. člena ZTLR).

     
  • 37.
    VSL sklep I Kp 383/2005
    26.10.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22807
    KZ člen 310, 310/2, 310, 310/2.
    nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi
    Tudi narava orožja sama po sebi v povezavi s strelivom in strelivo,

    je lahko eden od kriterijev ali gre za veliko količino ali ne.

    Vojaško orožje je takšne narave, da je kriterij za veliko količino

    strožji, kot bi bil pri nekem drugem orožju. Vsekakor je že oblikovan

    kriterij, da pomeni velika količina večkratno preseganje zamišljene

    količine, ki jo ima posameznik lahko v uporabi v primeru

    dovoljenosti. Vojak ima tako lahko v uporabi v mirnodobnem času eno

    puško in k temu pripadajočih 30 nabojev, to je en nabojnik. Sodišče

    prve stopnje se pri presoji za kakšno količino streliva gre, ni

    opredelilo do količine streliva, ki jo ima lahko vojak v mirnodobnem

    času. Takšna presoja bi bila v konkretnem primeru ustrezna, saj gre

    za presojo v normalnih razmerah, ne pa v ekstremnih razmerah, kot je

    izvajanje vojnih operacij. Zato kriterij, po katerem je sodišče

    ocenilo, da ne gre za veliko količino streliva, največje možno

    število nabojev - ki jih ima lahko vojak pri izvajanju bojnih

    operacij, ne vzdrži preizkusa.

     
  • 38.
    VSL sklep II Cp 3112/2005
    26.10.2005
    denacionalizacija - nepravdno pravo
    VSL50246
    ZNP člen 37, 37. ZDen člen 3, 4, 5, 9, 9/1, 9/3, 56, 56/1, 56/3, 61, 61/2, 66, 66/1, 66/2, 70, 70/1, 70/2, 3, 4, 5, 9, 9/1, 9/3, 56, 56/1, 56/3, 61, 61/2, 66, 66/1, 66/2, 70, 70/1, 70/2. ZPP člen 315, 315/1, 315/2, 358, 358/1-4, 315, 315/1, 315/2, 358, 358/1-4.
    razlastitev - pogodba namesto razlastitve - denacionalizacija
    Ker je bila pogodba namesto razlastitve sklenjena v času veljavnosti

    Zakona o razlastitvi iz leta 1957, je bila grožnja z razlastitvijo

    upoštevna v smislu 5. čl. ZDen.

     
  • 39.
    VSL sklep in sodba II Cp 3080/2005
    26.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50949
    ZOR člen 446, 447, 448, 449, 450, 446, 447, 448, 449, 450. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    kreditna pogodba - poroštvo - prevzem dolga
    Prvotožena stranka neutemeljeno zatrjuje, da je pogodba z dne

    20. 1. 1994 z naslovom "Pogodba o prenosu terjatve" po vsebini in

    namenu pogodba o cesiji in ne pogodba o prevzemu dolga, saj prav iz

    vsebine in namena te pogodbe izhaja, da gre za pogodbo o prevzemu

    dolga po določbah 446. - 450. člena ZOR. Sodišče prve stopnje je

    pravilno ugotovilo tudi, da o zahtevku tožeče stranke zoper

    drugotoženo stranko s sodbo O. sodišča v C. opr. št. P X/Y z dne

    2. 10. 1995 ni bilo pravnomočno odločeno, saj ne gre za identičen

    zahtevek. O. sodišče v C. je v pravdi opr. št. P X/Y odločalo o

    utemeljenosti hipotekarne tožbe tožeče stranke zoper drugotoženo

    stranko, v predmetnem pravdnem postopku pa sodišče odloča o obstoju

    poroštvene obveznosti drugotožene stranke za obveznosti prvotožene

    stranke do tožeče stranke, katera izhaja iz 1. člena pogodbe o

    zastavi in zavarovanju nepremičnin z dne 29. 4. 1994. Podana je

    bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339.

    člena ZPP po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj obstaja med 1.

    točko izreka in obrazložitvijo izpodbijane sodbe nasprotje glede

    višine obveznosti drugotožene stranke. Sodišče prve stopnje je v

    obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotovilo, da obveznost drugotožene

    stranke ni višja od 20,000.000,00 SIT in da je zato dolžna tožeči

    stranki nerazdelno s tožencem plačati le znesek 20,000.000,00 SIT. V

    1. točki izreka izpodbijane sodbe pa je odločilo, da je drugotožena

    stranka dolžna plačati solidarno s prvotoženo stranko tožeči stranki

    ne le znesek 20,000.000,00 SIT, ampak tudi zakonite zamudne obresti

    od tega zneska od 20.1.1999 dalje od plačila.

     
  • 40.
    VSK sklep Kp 460/2005
    26.10.2005
    kazensko procesno pravo
    VSK01528
    ZKP člen 420, 420/2, 422, 422/2, 420, 420/2, 422, 422/2.
    zahteva za varstvo zakonitosti - sklep o podaljšanju pripora
    Res je tudi to, kar navajata obtoženca, da smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik, vendar pa je naziranje obtožencev, da sta upravičeni osebi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti nepravilno, saj jima tako funkcijo odreka dejstvo, da sta zahtevo za varstvo zakonitosti vložila zoper odločbo, zoper katero takega pravnega sredstva ni moč vložiti. Tako je tudi neutemeljen tisti očitek, kjer obtoženca menita, da bi za presojo o tem, ali je njuna zahteva upravičena ali ne, bil pristojen edinole zunajobravnavni senat prvostopenjskega sodišča, ne pa predsednik senata. Tudi tako naziranje obeh pritožnikov ne drži, saj je po 2. odst. 422. čl. ZKP predsednik senata sodišča prve stopnje upravičen zavreči s sklepom zahtevo za varstvo zakonitosti, če je vložena zoper odločbo Vrhovnega sodišča, če jo je vložil nekdo, ki ni imel te pravice ali če je prepozna.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>