Tožba spada med tista pisanja, ki se vročajo osebno stranki. Vročevalec ni ravnal niti po lastnih navodilih, saj je za poskus druge vročitve (ker prvič ni bil uspešen), dal 2 tožencu napotek naj bo v stanovanju dne 20.8.2002, sam pa je drugi poizkus vročitve opravljal dan prej, torej 19.8.2002. Vročitev tožbe ni bila pravilna, kar je prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe. Ker jo je sodišče kljub temu izdalo, je podana absolutna bistvena kršitev iz 7. tč. II. odst. 339. čl. ZPP. Ob uradnem preizkusu pa je sodišče 2. st. ugotovilo tudi, da je bila storjena tudi absolutna bistvena kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj sodišče 1. st. v obrazložitvi ni navedlo katera pravnorelevantna dejstva iz tožbe je vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo je takšno odločitev oprlo.
ZPP člen 19, 179, 274, 274/2, 19, 179, 274, 274/2.
stvarna pristojnost - tožba - nepopolna vloga
179. čl. ZPP določa, da se pravdni postopek začne s tožbo. Tožnikova vloga je v tožbo prerasla šele, ko je postala popolna, to pa je bilo dne 17.8.2005, ko je tožnik plačal še drugi obrok takšne obveznosti. Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo z dne 9.6.2005 obravnavalo le kot nepopolno vlogo in ne kot tožbo, zato se je pravilno izreklo za stvarno nepristojno v obravnavani zadevi.
Ali prekoračitev trimesečnega roka iz drugega odstavka 396. člena ZKP in ali pripor v fazi pritožbenega postopka traja že nerazumno dolgo, pa je potrebno v vsaki zadevi presojati posebej. Pri taki presoji pa je potrebno upoštevati zlasti postopanje pritožbenega sodišča po prejemu zadeve, obsežnost in zahtevnost zadeve (komplekstnost
zadeve), ravnanje pritožnika, pomen zadeve za pritožnika, obdobje prekoračitve roka ter morebitne ostale okoliščine posameznega primera.
ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/5, 27, 27/5.
odgovornost družbenikov - pooblastilo
Iz sklepa z dne 13.10.2003, s katerim je bila zavržena revizija tožene stranke, družbe A. d.o.o., ne izhaja, da bi bila revizija vložena s strani družbenice oz. da bi odvetnik priložil pooblastilo družbenice. Postopka torej družbenica izbrisane družbe kot njena univerzalna pravna naslednica ni prevzela.
Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje štelo za umaknjeno napoved pritožbe, ni zakonit, saj temelji na razveljavljeni določbi 105.a člena ZPP (glej obseg razveljavitve omenjene določbe ZPP, razviden iz odločbe Ustavnega sodišča z dne 22.09.2005, št. Up-258/03-14).
Tožeča stranka je v tožbi trdila, da je del parcele njena last. Te trditve v tožbi narekujejo lahko le sklep, da tožeča stranka lahko zahteva ugotovitev lastninske pravice na tem delu parcele, torej ugotovitev izključne lastninske pravice na delu parcele. Izključna lastninska pravica in solastninska pravica sta dva različna pravna pojma z različno vsebino. Solastninska pravica je pravica več lastnikov na nerazdeljeni stvari in je delež solastnika določen v razmerju s celoto (idealni del). Če tožeča stranka zahteva ugotovitev solastninske pravice na navedeni parceli, zahteva torej delež na celotni parceli.
stroški - spor majhne vrednosti - stroški vzdrževanja - trajno dolžniško razmerje - stroški upravljanja
ZOR v 358. čl. določa odpoved trajnega dožniškega razmerja.Ker je šlo za trajno pogodbeno razmerje med strankama, le-to ni moglo prenehati drugače kot s sporazumom ali z odpovedjo s strani vsaj ene izmed pogodbenih strank. Sodišče je štelo, da je bila odpoved s strani tožene stranke tožeči stranki sporočena dne 27.3.1999. Na podlagi take ugotovitve pa gre zaključiti, da ima tožeča stranka vendarle pravico terjati tiste stroške upravljanja in vzdrževanja, ki so zapadli, preden je obveznost prenehala z odpovedjo.
Iz povzetega izvedeniškega mnenja pritožbeno sodišče ne more pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča, da naj bi mnenje utemeljeno in obrazloženo ugotavljalo azbestno bolezen. Izvedenec namreč po eni strani povzema ugotovitve rentgenologa, ki naj bi bil pristojen za razlago računalniške tomografije in rentgenogramov pljuč, po drugi strani pa sam zaključuje, da spremembe na pljučih in na plevri tožnice niso prepričljive. Tako podano mnenje povzroča dvom v oceno rentgenologa in dvom v oceno izvedenca, pri čemer pa je bil prav izvedenec tisti, ki mu je bila s strani sodišča določena naloga, da ugotovi, ali tožnica boleha za katero od bolezni, ki so posledica izpostavljanju azbestu in če je temu tako, za katero.
neutemeljen ugovor - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - dokaz
Glede na to, da je upnica predlagala izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ter upoštevaje dejstvo, da upnica zanika, da bi dolžnik dolg po izvršilnem naslovu poravnal, samo dokaz z zaslišanjem strank, ne zadostuje, da bi se dolžnikov ugovor lahko štel za utemeljenega.