• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 19
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sklep III Cp 4241/2005
    26.10.2005
    MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50803
    ZMZPP člen 101, 101/1, 101, 101/1.
    izvršitev tuje sodne odločbe - vzajemnost
    Iz prvega odstavka 2. točke 66. člena Uredbe ES št. 44/2001je

    razvidno, da le-ta velja za priznanje in izvršitev le tistih sodnih

    odločb, ki so bile izdane po datumu veljavnosti te uredbe.

     
  • 42.
    VSC sklep Cp 1573/2005
    26.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSC01158
    ZPP člen 19, 179, 274, 274/2, 19, 179, 274, 274/2.
    stvarna pristojnost - tožba - nepopolna vloga
    179. čl. ZPP določa, da se pravdni postopek začne s tožbo. Tožnikova vloga je v tožbo prerasla šele, ko je postala popolna, to pa je bilo dne 17.8.2005, ko je tožnik plačal še drugi obrok takšne obveznosti. Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo z dne 9.6.2005 obravnavalo le kot nepopolno vlogo in ne kot tožbo, zato se je pravilno izreklo za stvarno nepristojno v obravnavani zadevi.

     
  • 43.
    VSL sodba II Cp 3348/2005
    26.10.2005
    obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
    VSL50267
    ZUODNO člen 2, 7, 2, 7. SZ-1 člen 107, 112, 107, 112.
    najemna pogodba - odpoved - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo
    Tožeča stranka je glede na določbe ZOUDNO pravna naslednica prejšnje

    občine, ki je sporno stanovanje kupila na podlagi kupoprodajne

    pogodbe, ki zemljiškoknjižno ni bila realizirana. Čeprav je torej v

    zemljiški knjigi lastninska pravica še vedno vpisana na prvotnega

    lastnika, je tožeča stranka kot najemodajalec legitimirana za

    vložitev tožbe na odpoved najemne pogodbe, izpraznitev in izročitev

    stanovanja in plačilo najemnine zoper najemnika stanovanja.

     
  • 44.
    VSK sklep Kp 460/2005
    26.10.2005
    kazensko procesno pravo
    VSK01528
    ZKP člen 420, 420/2, 422, 422/2, 420, 420/2, 422, 422/2.
    zahteva za varstvo zakonitosti - sklep o podaljšanju pripora
    Res je tudi to, kar navajata obtoženca, da smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik, vendar pa je naziranje obtožencev, da sta upravičeni osebi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti nepravilno, saj jima tako funkcijo odreka dejstvo, da sta zahtevo za varstvo zakonitosti vložila zoper odločbo, zoper katero takega pravnega sredstva ni moč vložiti. Tako je tudi neutemeljen tisti očitek, kjer obtoženca menita, da bi za presojo o tem, ali je njuna zahteva upravičena ali ne, bil pristojen edinole zunajobravnavni senat prvostopenjskega sodišča, ne pa predsednik senata. Tudi tako naziranje obeh pritožnikov ne drži, saj je po 2. odst. 422. čl. ZKP predsednik senata sodišča prve stopnje upravičen zavreči s sklepom zahtevo za varstvo zakonitosti, če je vložena zoper odločbo Vrhovnega sodišča, če jo je vložil nekdo, ki ni imel te pravice ali če je prepozna.

     
  • 45.
    VSK sodba in sklep I Cp 509/2004
    26.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01502
    ZOR člen 219, 219.
    uporaba tuje stvari v svojo korist
    Iz določbe 219. člena ZOR, ki govori o imetniku, izhaja, da gre pri imetniku stvari za prikrajšanca in pri uporabniku za okoriščenca. S stališča slednjega pomeni tuja stvar to, da do nje nima pravice, bistveno je, da gre za izkoriščanje tuje pravice.

     
  • 46.
    VSK sodba I Cp 521/2004
    26.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01356
    ZOR člen 174, 174.
    objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost
    Tožnik je bil poškodovan dne 18.3.1997, ko se je moral udeležiti treninga, in je izvajal vajo meta. Potrebno je bilo sodelovanje obeh, vsaka malenkost, že drugačen gib, je lahko povzročila drugačen padec in je ta bil lahko že posledica malenkostne nepazljivosti enega ali drugega. Sedaj vaj na moč, med katere je spadal tudi sporni met, prav zaradi številnih poškodb, več ne izvajajo. Te konkretne okoliščine utemeljujejo sklep, da je ta aktivnost vsebovala elemente povečane nevarnosti, saj je kljub previdnosti in upoštevanju varnostnih pravil prihajalo do poškodb in padcev.

     
  • 47.
    VSL sodba IV Cp 4945/2005
    26.10.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50076
    ZZZDR člen 132, 132. ZPP člen 408, 408.
    razmerje med starši in otroki - plačilo preživnine - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer
    Načelo dispozitivnosti, kot eden najpomembnejših institutov civilnega procesnega prava, je pravilo (2. in 3. čl. ZPP), načelo oficialnosti pa le izjema. Izjeme pa morajo biti posebej in jasno urejene in jih je treba tolmačiti restriktivno. Drugi odstavek 408. člena tako določa, da sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami ni vezano na postavljene zahtevke, kadar tako določa zakon, pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka. Zakon ne določa, da lahko sodišče o zakonskih zamudnih obrestih odloča brez postavljenega zahtevka.

     
  • 48.
    VSM sklep I Kp 194/2005
    26.10.2005
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM20216
    URS člen 15, 15/1, 19, 19/1, 22, 23, 23/1, 23/2, 27. KZ člen 26, 26/1, 26/2, 127, 127/1, 127/2, 127/2-2, 317, 317/1. ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1, 201/1-1, 207, 207/1, 207/5, 361, 361/1, 361/6, 378, 378/3, 379, 379/2, 380, 380/1, 382, 392, 392/7, 396, 396/2.
    odprava pripora
    Ali prekoračitev trimesečnega roka iz drugega odstavka 396. člena ZKP in ali pripor v fazi pritožbenega postopka traja že nerazumno dolgo, pa je potrebno v vsaki zadevi presojati posebej. Pri taki presoji pa je potrebno upoštevati zlasti postopanje pritožbenega sodišča po prejemu zadeve, obsežnost in zahtevnost zadeve (komplekstnost

    zadeve), ravnanje pritožnika, pomen zadeve za pritožnika, obdobje prekoračitve roka ter morebitne ostale okoliščine posameznega primera.

     
  • 49.
    VSL sklep in sodba II Cp 3080/2005
    26.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50949
    ZOR člen 446, 447, 448, 449, 450, 446, 447, 448, 449, 450. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    kreditna pogodba - poroštvo - prevzem dolga
    Prvotožena stranka neutemeljeno zatrjuje, da je pogodba z dne

    20. 1. 1994 z naslovom "Pogodba o prenosu terjatve" po vsebini in

    namenu pogodba o cesiji in ne pogodba o prevzemu dolga, saj prav iz

    vsebine in namena te pogodbe izhaja, da gre za pogodbo o prevzemu

    dolga po določbah 446. - 450. člena ZOR. Sodišče prve stopnje je

    pravilno ugotovilo tudi, da o zahtevku tožeče stranke zoper

    drugotoženo stranko s sodbo O. sodišča v C. opr. št. P X/Y z dne

    2. 10. 1995 ni bilo pravnomočno odločeno, saj ne gre za identičen

    zahtevek. O. sodišče v C. je v pravdi opr. št. P X/Y odločalo o

    utemeljenosti hipotekarne tožbe tožeče stranke zoper drugotoženo

    stranko, v predmetnem pravdnem postopku pa sodišče odloča o obstoju

    poroštvene obveznosti drugotožene stranke za obveznosti prvotožene

    stranke do tožeče stranke, katera izhaja iz 1. člena pogodbe o

    zastavi in zavarovanju nepremičnin z dne 29. 4. 1994. Podana je

    bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339.

    člena ZPP po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj obstaja med 1.

    točko izreka in obrazložitvijo izpodbijane sodbe nasprotje glede

    višine obveznosti drugotožene stranke. Sodišče prve stopnje je v

    obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotovilo, da obveznost drugotožene

    stranke ni višja od 20,000.000,00 SIT in da je zato dolžna tožeči

    stranki nerazdelno s tožencem plačati le znesek 20,000.000,00 SIT. V

    1. točki izreka izpodbijane sodbe pa je odločilo, da je drugotožena

    stranka dolžna plačati solidarno s prvotoženo stranko tožeči stranki

    ne le znesek 20,000.000,00 SIT, ampak tudi zakonite zamudne obresti

    od tega zneska od 20.1.1999 dalje od plačila.

     
  • 50.
    VSK sklep I Cp 717/2005
    26.10.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01462
    ZZK-1 člen 86, 86/1, 148, 86, 86/1, 148.
    zaznamba sklepa o izvršbi - ovira za vpis
    Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu s 148. členom ZZK-1 preverjati, ali po stanju zemljiške knjige ne izhaja ovira za vpis.

     
  • 51.
    VSK sklep I Cp 564/2004
    26.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01513
    ZPP člen 243, 243.
    izvedensko mnenje
    Iz povzetega izvedeniškega mnenja pritožbeno sodišče ne more pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča, da naj bi mnenje utemeljeno in obrazloženo ugotavljalo azbestno bolezen. Izvedenec namreč po eni strani povzema ugotovitve rentgenologa, ki naj bi bil pristojen za razlago računalniške tomografije in rentgenogramov pljuč, po drugi strani pa sam zaključuje, da spremembe na pljučih in na plevri tožnice niso prepričljive. Tako podano mnenje povzroča dvom v oceno rentgenologa in dvom v oceno izvedenca, pri čemer pa je bil prav izvedenec tisti, ki mu je bila s strani sodišča določena naloga, da ugotovi, ali tožnica boleha za katero od bolezni, ki so posledica izpostavljanju azbestu in če je temu tako, za katero.

     
  • 52.
    VSL sodba in sklep II Cp 2800/2005
    26.10.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
    VSL50994
    ZZad člen 74, 74/2, 74, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 14, 14/1.
    zakupna pogodba - kmetijsko zemljišče - pridobitev posesti
    Na podlagi določbe 2. odstavka 74. člena ZZad in 1. odstavka 14.

    člena ZSKZG so torej z dnem uveljavitve navedenih zakonov vsa

    kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije

    kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način,

    postala last Republike Slovenije ali občin in se po stanju ob

    uveljavitvi zakonov prenesla na sklad oziroma občino.

    V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je imela

    tožeča stranka zemljišča v uporabi oziroma v upravljanju na podlagi

    odločb, izdanih v postopkih arondacije. Arondacije so se izvajale na

    podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča

    (Uradni list FLRJ št. 43/95 in 53/62 ter Uradni list SFRJ št. 10/65 s

    spremembami in dopolnitvami). Ta predpis je naveden v 3. členu Zakona

    o denacionalizaciji, kar pomeni, da so bile nepremičnine pridobljene

    s podržavljanjem v smislu predpisov o denacionalizaciji. Trditve

    tožeče stranke, da je bila prejšnjim lastnikom za arondirana

    zemljišča plačana odškodnina, ki je bila v nekaterih primerih

    določena tudi sporazumno, nihče od prejšnjih lastnikov pa ni preko

    sodišča zahteval odmere odškodnine, čeprav je to zakon omogočal, so

    sicer lahko točne, vendar na odločitev v tem postopku nimajo vpliva.

    V Navodilu, izdanem na podlagi zakona, je bilo namreč določeno, da se

    kljub plačilu odškodnine za arondirana zemljišča šteje, da so bila

    pridobljena neodplačno, če odškodnina ni presegala 30% takratne

    vrednosti.

     
  • 53.
    VSL sodba I Cp 2109/2004
    26.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50630
    ZOR člen 210, 336, 338, 210, 336, 338. OZ člen 190, 311, 313, 190, 311, 313.
    pobot
    Terjatev, ki je odvisna od razveznega pogoja, se lahko pobota, če se

    pogoj izpolni, se pobotanje spet razveže.

     
  • 54.
    VSL sklep I Cp 4891/05
    26.10.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL51176
    ZD člen 145, 145.
    upravitelj dediščine
    Določba 145. člena ZD dopušča postavitev upravitelja le glede

    upravljanja zapuščine in nobenega drugega premoženja, pa čeprav je

    sporno ali je kakšen del premoženja, ki v trenutku smrti zapustnika

    ni predstavljal del njegovega premoženja, prešel v last drugih na

    podlagi neveljavne podlage. Vse dotlej, ko s pravnomočno sodno

    odločbo ni takšen del premoženja morebiti vrnjen v zapuščino, oz. se

    na njem ponovno vzpostavi lastninska pravica na ime zapustnika, pa ne

    more predstavljati dela zapuščine.

     
  • 55.
    VSL sklep III Cp 5026/2005
    26.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50793
    OZ člen 375, 375/1, 375, 375/1.
    zamudne obresti - obrestna mera - metoda računanja obresti
    Od 28.6.2003 dalje je na podlagi ZPOMZO-1 uzakonjena enotna obrestna

    mera zamudnih obresti (to je mera, ki ne vsebuje revalorizacijskega

    in realnega dela). Uzakonitev enotne obrestne mere kot take šele

    predstavlja podlago za odpravo možnosti konformnega obrestovanja in

    dopustitev zgolj enostavnega (linearnega) obrestovanja.

     
  • 56.
    VSL sodba I Cp 938/2005
    26.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51222
    ZOR člen 376, 377, 388, 376, 377, 388.
    zastaranje terajtve
    Dokler je v teku kazenski postopek in ni prišlo do absolutnega

    zastaranja kazenskega pregona je premoženjskopravni zahtevek, ki ga v

    teku kazenskega postopka uveljavlja oškodovanec, vložen pravočasno in

    se z njegovo vložitvijo pretrga zastaranje. Vložena odškodninska

    tožba pred izdajo sklepa o zavrženju obtožnega predloga zaradi

    absolutnega zastaranja kazenskega pregona je zato pravočasna in

    terjatev oškodovanca ni zastarana. Ker ni bilo meritorno odločeno o

    obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja, zato ni bilo utemeljenega

    razloga, da se ne bi v zvezi z določitvijo daljšega roka zastaranja,

    ugotavljal obstoj kaznivega dejanja v civilnem postopku.

     
  • 57.
    VSK sklep II Cp 779/2005
    26.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01471
    ZIZ člen 53, 53.
    neutemeljen ugovor - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - dokaz
    Glede na to, da je upnica predlagala izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ter upoštevaje dejstvo, da upnica zanika, da bi dolžnik dolg po izvršilnem naslovu poravnal, samo dokaz z zaslišanjem strank, ne zadostuje, da bi se dolžnikov ugovor lahko štel za utemeljenega.

     
  • 58.
    VSL sklep II Cp 1796/2005
    26.10.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL50260
    ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 12, 12/1, 51, 51/2. ZNP člen 9, 9/1, 9/2, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 118, 118/3, 130, 9, 9/1, 9/2, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 118, 118/3, 130.
    napotitev na pravdo - delitev skupnega premoženja - zunajzakonska skupnost
    O obstoju zunajzakonske skupnosti se ne odloča kot o glavnem

    vprašanju v posebnem postopku. Če je skupnost prenehala, je treba

    zahtevati ugotovitev pravnih posledic, ki jih je pustila.

     
  • 59.
    VSK sklep Kp 102/2005
    26.10.2005
    kazensko materialno pravo
    VSK01431
    KZ člen 50, 302, 302/1, 302/4, 50, 302, 302/1, 302/4.
    preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - ugotovitev dejanskega stanja
    Način vožnje, ko voznik namesto, da bi vozilo na zahtevo policista ustavil, pospeši in ga usmeri proti njemu, je namreč nedvomno označiti kot delovanje tako imenovane absolutne sile, ki je policistu onemogočila opravo hotenega uradnega dejanja.

     
  • 60.
    VSL sodba I Cp 916/2005
    26.10.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50091
    ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212. OZ člen 15, 51, 51/1, 435, 15, 51, 51/1, 435.
    prodajna pogodba - obličnost - trditveno in dokazno breme - neobličnost pogodbe
    Sponzorske pogodbe zakon ne ureja, torej se za njeno sklenitev ne

    zahteva nikakršna oblika (1. odstavek 51. člena OZ). Ker nobena od

    strank ni trdila, da bi bila pisna pogodba podpisana s strani obeh

    strank, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali sta se

    pogodbeni stranki sporazumeli o bistvenih sestavinah pogodbe (15.

    člen OZ). S sponzorsko pogodbo se sponzor zaveže sponzorirati določen

    dogodek (prireditev) ali določen subjekt (športnika, društvo, klub) s

    sredstvi v naravi (opremo, stvarmi ali storitvami) ali v denarju,

    sponzoriranec pa se zaveže izvesti določene aktivnosti (reklamiranje

    sponzorja na tekmah in drugih prireditvah, tekmovalnih dresih,

    panojih, reklamnih materialih). Sponzorska pogodba bi sicer lahko

    poleg obveznosti reklamiranja vsebovala tudi druge obveznosti ali

    aktivnosti sponzoriranca, vendar pa ob pomanjkanju trditvene podlage,

    da je bila to bistvena sestavina pogodbe, sodišče ni bilo dolžno samo

    na podlagi izpovedbe direktorja tožeče stranke ugotavljati dejstva,

    ki jih tožeča stranka sploh ni zatrjevala.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 19
  • >
  • >>