• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 19
  • >
  • >>
  • 81.
    VDS sodba Pdp 780/2004
    21.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03345
    ZDR člen 11, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 11, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
    odpoved delovnega razmerja - zastaralni rok - prekluzivni rok
    Roki za podajo redne odpovedi PZ iz 5. odstavka 88. člena ZDR so

    pričeli teči šele z uveljavitvijo novega ZDR/2002, ki jih je

    uzakonil, tudi če je razlog za redno odpoved PZ iz poslovnega

    razloga (ukinitev delovnega mesta) nastal že julija 2002.

    Roki iz 5. odstavka 88. člena ZDR so materialni roki, ki so

    prekluzivne narave in po njihovem izteku delodajalec delavcu

    ne more zakonito redno odpovedati PZ. Delavec kot šibkejša

    pogodbena stranka, ki je v odvisnem razmerju do delodajalca,

    po preteku rokov iz 5. odstavka 88. člena ZDR ni več v

    negotovosti, ali mu bo delodajalec podal odpoved PZ. Odprava

    negotovosti tožnika (delavca), ali bo upnik (delodajalec)

    zoper njega uveljavljal pravico (odpovedal PZ), je v pravni

    teoriji eden od bistvenih razlogov za določitev prekluzivnih

    rokov (komentar 370. člena ZOR dr. Stojana Cigoja). To

    stališče potrjuje 1. stavek 5. odstavka 88. člena ZDR, ki

    delodajalcu nalaga, da mora odpoved PZ podati v roku 30-ih

    dni od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v

    6-ih mesecih od nastanka razloga. Enako velja tudi glede

    rokov za podajo odpovedi PZ iz krivdnega razloga, ki ima

    znake KD (2. stavek 5. odstavka 88. člena ZDR). Če bi roke

    iz 5. odstavka 88. člena ZDR šteli za zastaralne roke, bi

    bilo potrebno glede na 11. člen ZDR, ki napotuje na smiselno

    uporabo določb civilnega prava, upoštevati določbe OZ glede

    zadržanja in pretrgana zastaranja, kar bi povečalo

    negotovost delavca glede morebitne odpovedi PZ.

     
  • 82.
    VSL sklep I Cpg 112/2005
    21.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06210
    ZOR člen 65, 567, 65, 567.
    prevara - leasing - zavarovanje terjatve
    Terjatev je obligacijsko-pravna pravica zahtevati izpolnitev

    obveznosti, ta pa, v kolikor ni drugače dogovorjeno, nastane že s

    samo sklenitvijo pogodbe.

    Prevara je kot ena od oblik napake volje razlog za izpodbojnost

    pogodbe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, št. II Ips 194/98).

    Izpodbojna pogodba pa ni neveljavna sama po sebi, temveč velja,

    dokler oziroma v kolikor ni razveljavljena (112. člen ZOR). Zgolj

    dejstvo, da je pogodba izpodbojna, na samo terjatev iz pogodbe ne

    vpliva. Terjatev iz pogodbe je nastala, pa čeprav je bila tožeča

    stranka v sklenitveni fazi pogodbe prevarana.

     
  • 83.
    VSL sodba I Cpg 433/2004
    21.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL07010
    ZOR člen 74, 74/4, 75, 74, 74/4, 75.
    rok plačila - odložni pogoj
    Stranki sta torej rok plačila obveznosti tožene stranke do tožeče

    stranke vezali na izpolnitev odložnega pogoja, to je plačila storitev

    toženi stranki s strani plačnika. Takšen pogoj ni niti nedopusten

    niti nemogoč (75. člen ZOR), takšen dogovor pa je tudi v skladu z

    načelom svobode urejanja obligacijskih razmerij (10. člen ZOR).

    Ker je torej tožena stranka (ker terjatve v stečajnem postopku nad

    naročnikom ni prijavila) preprečila možnost poplačila s strani

    naročnika storitev, se v skladu z določbo 4. odstavka 74. člena

    šteje, da je pogoj, na katerega uresničitev sta pravdni stranki v 5.

    členu Pogodbe vezali zapadlost plačila obveznosti tožeči stranki,

    uresničen, vtoževana terjatev pa zatorej zapadla.

     
  • 84.
    VSL sklep in sodba I Cpg 747/2005
    21.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05616
    ZOR člen 376, 388, 376, 388.
    zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja
    Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim

    dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom,

    da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev (388. člen

    ZOR). Kot pretrganje zastaranja je tako potrebno v navedenem smislu

    upoštevati tudi spremembo dejanske podlage tožbenega zahtevka. Ker je

    tožeča stranka materialne predpostavke odškodninske odgovornosti

    prvič navajala šele v navedeni vlogi po izteku zastaralnega roka, je

    tožeča stranka izgubila pravico zahtevati izpolnitev obveznsoti. Zato

    je pravilna odločitev v izpodbijani sodbi glede zavrnitve tožbenega

    zahtevka tudi na tej podlagi.

     
  • 85.
    VDS sodba Pdp 707/2004
    21.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03346
    ZTPDR člen 15, 15. ZDR člen 92, 92/5, 92, 92/5. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
    delovno razmerje - odpoved delovnega razmerja - odpravnina - odpovedni rok
    Pri določitvi dolžine odpovednega roka pri redni odpovedi PZ iz

    poslovnega razloga se upošteva tudi delovna doba, ki jo ima

    delavec pri prejšnjih delodajalcih, tudi če ti niso pravni

    predniki delodajalca, če je šlo za prevzem k drugemu delodajalcu

    po prejšnjih delovnopravnih predpisih (15. člen ZTPDR, 15. člen

    SKPGd/97), na podlagi katerih je delavec pridobil pravico, da se

    delovna doba pri prejšnjem delodajalcu pri uveljavljanju pravic

    iz DR upošteva kot da delavec ni spremenil zaposlitve. Drugačno

    stališče bi pomenilo poseg v že pridobljeno pravico delavca, za

    kar v veljavni delovnopravni zakonodaji ni pravne podlage.

     
  • 86.
    VSL sodba I Cpg 118/2004
    21.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL07065
    ZOR člen 214, 218, 214, 218. ZOFVI člen 82, 82. OZ člen 193, 193.
    obseg vrnitve pri neupravičeni obogatitvi
    V okviru uradnega preizkusa s strani tožene stranke izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je materialnopravno zmotno sklepanje sodišča prve stopnje, ko je tožeči stranki od zneska, ki ga je naložilo v plačilo toženi stranki, tožeči stranki priznalo zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznih računov, s katerimi je tožeča stranka od tožene stranke uveljavljala izplačilo navedenih zneskov. V primeru vrnitvenega zahtevka iz neupravičene obogatitve je potrebno vprašanje pravice do zamudnih obresti presojati v skladu z določbo 193. člena OZ oziroma 214. člena ZOR. Ker tožeča stranka v svojih navedbah ni zatrjevala nepoštenosti tožene stranke, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na izplačilo zamudnih obresti do vložitve tožbe zavrnilo (4. točka 358. člena ZPP).

     
  • 87.
    VSL sklep I Cpg 224/2004
    21.10.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL06209
    ZPPSL člen 137, 137/6, 137/7, 137, 137/6, 137/7.
    prijava terjatve
    Smisel prijave terjatve, je kot to pravilno opozarja pritožnik,

    doseči poplačilo terjatve v stečajnem postopku oziroma izločiti iz

    stečajne mase premoženje, ki je last upnika. Z ugotovitveno tožbo z

    ugotovitvenim zahtevkom, ki je predmet tega postopka (ugotovitev

    ničnosti skupščinskih sklepov), česa takega ni mogoče doseči.

     
  • 88.
    VSL sodba I Cpg 68/2003
    21.10.2005
    lastninjenje
    VSL07012
    ZZLPPO člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4, 7, 7/2, 63, 63/5, 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4, 7, 7/2, 63, 63/5.
    prehod premoženja
    Že Ustavno sodišče je v svoji odločbi št. U-I-302/98 zapisalo,

    prvostopno sodišče pa pravilno povzelo, da je bil namen

    zakonodajalca, da bi pod SRD prešlo vse premoženje, ki v otvoritvenih

    bilancah ni bilo prikazano (kjerkoli se sedaj nahaja). Za prehod

    premoženja na SRD je torej zadoščalo že zgolj ugotovljeno dejstvo, da

    določeno premoženje ni bilo upoštevano v bilanci podjetja, ki se

    lastnini oziroma se je olastninilo po ZLPP.

    Odločbe Agencije so pravnomočne le glede premoženja, ki je bilo v

    otvoritveni bilanci oziroma cenitvi upoštevano.

    Določba 3. odst. 6. člena namreč nalaga in prepušča SRD in Vladi

    Republike Slovenije izbiro ukrepov, s katerimi se prepozna, izsledi

    in zaseže premoženje, ki je po 1. odst. 6. člena prešlo v last SRD.

    Zato prav določba 3. odst. 6. člena zakona izključuje možnost

    razlage, kot jo ponuja pritožnik, to je, da je uvedba oziroma obnova

    revizijskega postopka predpogoj za sodno uveljavljanje prenosa tega

    premoženja v last in upravljanje SRD.

     
  • 89.
    VDS sodba Pdp 865/2004
    20.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03297
    ZDR člen 11, 11/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 11, 11/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
    odpoved pogodbe - ukinitev delovnega mesta
    Če delodajalec stranka zmanjša število izvajalcev na posameznih

    delovnih mestih ali posamezna delovne mesta ukine, je podan resen

    in utemeljen razlog za odpoved PZ iz poslovnega razloga, čeprav

    posamezna dela in naloge delovnega mesta obstajajo še naprej in

    se izvajajo prek zunanjih sodelavcev.

    Če delodajalec posamezna opravila prenese na zunanjega

    izvajalca, organiziranega kot s.p., ne gre za kršitev

    prepovedi iz 2. odstavka 11. člena ZDR (prepoved opravljanja

    dela na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo

    elemeniti delovnega razmerja). Ta prepoved se nanaša le na

    primere, ko ima delodajalec z delavcem - fizično osebo -

    sklenjeno pogodbo civilnega prava (npr.: delovršno pogodbo),

    pa obstajajo elementi delovnega razmerja, ne pa v primeru,

    ko delodajalec zaradi zmanjšanja stroškov sklene pogodbo

    civilnega prava z gospodarskim subjektom.

     
  • 90.
    VDS sklep Psp 444/2005
    20.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03658
    ZDSS-1 člen 68, 68/1, 68/2, 68, 68/1, 68/2.
    stroški postopka - zdravstveno zavarovanje
    Po določbi 1. in 2. odst. 68. čl. ZDSS-1, krije zavod v socialnih

    sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj stroške za

    izvedbo dokazov z izvedencem ne glede na izid postopka. Navedeno

    določbo je potrebno uporabiti smiselno tudi za plačilo stroškov,

    nastalih v zvezi z zaslišanjem izvedene priče. Ob goli jezikovni

    razlagi sicer ne bi bilo možno uporabiti določbe 2. odst. 68. čl.

    ZDSS-1, vendar je potrebno izhajati iz namena navedene določbe

    ter uporabiti teleološko razlago, po kateri se izkaže, da je ta

    določba pravilna pravna podlaga za naložitev stroškov tožencu

    tudi v primeru, ko gre za izvedeno pričo. Priča je namreč

    zdravnica, kar pomeni, da ima posebno znanje, ki ga sodišče nima.

    Je osebna zdravnica stranske intervenientke, zaslišana pa je bila

    glede njenega zdravstvenega stanja ter njene začasne nezmožnosti

    za delo, kar vse so vprašanja s področja medicine.

     
  • 91.
    VSL sodba I Cpg 929/2004
    20.10.2005
    PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL05624
    ZGD člen 39, 39/1, 39/2, 39/3, 39, 39/1, 39/2, 39/3. ZASP člen 38, 38/1, 38/3, 189, 189/3, 38, 38/1, 38/3, 189, 189/3.
    poslovna skrivnost - pravica - dovoljenost
    Pač pa pritožnik oporeka učinku Začasnega dovoljenja. Meni, da bi

    moralo biti Začasno dovoljenje objavljeno v Uradnem listu RS. Takšna

    objava naj bi bila namreč konstitutivna. Pritožbeno sodišče tega

    stališča ne sprejema, ker ZASP tovrstne objave začasnega dovoljenja,

    izdanega na podlagi 3. odst. 189. čl. ZASP, niti ne predpisuje.

    Tožena stranka je po neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah uvoznica

    praznih nosilcev zvoka in slike ter avdiovizualnih naprav. Zato je po

    1. odst. 38. čl. ZASP zavezanka za plačilo nadomestila iz 1. odst.

    37. čl. ZASP, ki ga vtožuje tožeča stranka. Po 3. odst. 38. čl. ZASP

    pa obstoji za toženo stranko dolžnost posredovanja podatkov,

    potrebnih za izračun nadomestila, "kolektivnim organizacijam". V

    obravnavanem primeru je "kolektivna organizacija" tožeča stranka.

    Tudi zato se tožena stranka ne more v razmerju do tožeče stranke

    uspešno sklicevati na kršitev poslovne skrivnosti (prim. 3. odst. 39.

    čl. ZGD). Iz istega razloga tudi ne more biti uspešen njen očitek,

    češ da tržni inšpektor tožeči stranki ne bi smel posredovati spornega

    pregleda podatkov, ki se tiče prav kršitve zakonite dolžnosti tožene

    stranke o posredovanju podatkov (prim. 3.odst. 39. čl. ZGD).

     
  • 92.
    VSK sklep II Cpg 73/2005
    20.10.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK01359
    ZGD člen 394. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izbris iz sodnega registra - uvedba postopka - odgovornost družbenikov
    Dejstvo je, ki ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra, saj je bil izbris objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Zato navedbe pritožnika o tem, da je predlagal uvedbo stečajnega postopka, glede na to, da stečajni postopek ni bil uveden, izbris pa že opravljen, ne morejo biti upoštevne.

     
  • 93.
    VDS sodba Pdp 733/2005
    20.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03299
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
    delovno razmerje - vinjenost na delu
    S PZ se je tožnik zavezal, da med opravljanjem dela ne bo pod

    plivom alkohola (0,00 g/kg), narkotikov ali zdravil, ki bi ga

    onesposobili za delo. Ker je bil na delovnem mestu vinjen, kar je

    bilo ugotovljeno z alkotestom, je delodajalec tožniku zakonito

    izredno odpovedal PZ po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.

    Pri tem ni odločilno, da tožniku ni bila odvzeta kri zaradi

    ugotovitve stopnje alkohola v krvi, kar je tožnik zahteval, saj

    je kršitev PZ podana že, če stopnje alkohola v krvi znaša več kot

    0,00 g/kg, to pa je bilo z alkotestom (ki je pokazal 1,45 oz.

    1,76 promila alkohola v izdihanem zraku) dokazano.

     
  • 94.
    VDS sodba Pdp 61/2005
    20.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03290
    ZGD člen 246, 449, 246, 449. ZDR člen 72, 88, 72, 88.
    odpoved delovnega razmerja
    Odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri ni naveden niti odpovedni

    razlog (poslovni, razlog nesposobnosti, krivdni), je nezakonita.

    Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena kot vodja finančne

    službe s prokuro ter vodja kadrovske službe, torej kot delavec s

    posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ne pa kot poslovodna

    oseba. Med osebe s statusom poslovodnih oseb spada uprava pri

    delniški družbe (246. člen ZGD) ter poslovodja oz. direktor (eden

    ali več) pri družbi z omejeno odgovornostjo (449. člen ZGD), ne

    pa prokurist, ki nima položaja zakonitega zastopnika družbe, pač

    pa je le njen pooblaščenec. Za delavce s posebnimi pooblastili in

    odgovornostmi, ki niso poslovodne osebe, ne velja določba 72.

    člena novega ZDR, ki ureja pogodbo o zaposlitvi s poslovodnimi

    osebami, v kateri lahko stranki drugače uredita pravice,

    obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja med drugim tudi

    v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

     
  • 95.
    VSL sodba I Cpg 736/2005
    20.10.2005
    pravo intelektualne lastnine
    VSL07446
    ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-a, 47, 47/1, 47/1-a.
    znamka - absolutno varstvo znamke - pojem enak - kisla smetana - mlečni izdelek
    Pojem enak označuje (na primer) predmete, ki se med seboj po lastnostih, značilnostih ujemajo, se ne razlikujejo (prim. Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, 1994, stran 199). Pojem "mlečni izdelki" pa je razumeti kot nadpomenko za vse najrazličnejše izdelke iz mleka. Vse te izdelke povezuje skupna značilnost, to je, da gre za izdelke iz mleka. V tej lastnosti so si med seboj vsi mlečni izdelki enaki. Toda (a) točka 1. odstavka 47. člena ZIL-1 ne govori o enakosti ene izmed lastnosti primerjanega blaga, temveč o enakosti med primerjanim blagom.

    Za enakost med mlečnimi izdelki in kislo smetano v smislu (a) točke 1. odstavka 47. člena ZIL-1 ne gre, pa čeprav je res, kar trdi pritožnik, da je notorno, da je kisla smetana mlečni izdelek.

     
  • 96.
    VSK sklep II Cpg 63/2005
    20.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01379
    ZPP člen 141, 141.
    nadomestna vročitev
    Nadomestna vročitev je opravljena po 141.čl. ZPP brez pravnih učinkov, v kolikor je vročitev opravljena na nepravilen naslov.

     
  • 97.
    VSL sklep I Cpg 248/2005
    20.10.2005
    civilno procesno pravo - pravo intelektualne lastnine
    VSL07433
    ZPP člen 87, 87/3, 87/4, 88, 88/1, 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/1, 87, 87/3, 87/4, 88, 88/1, 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/1. ZIL-1 člen 131, 131/4, 131, 131/4.
    zastopanje - patentni zastopnik
    P. p. d.o.o. ni oseba iz 3. in 4. odstavka 87. člena ZPP. Sposobnosti biti pooblaščenka v sodnih postopkih ji po presoji pritožbenega sodišča ne daje niti 4. odstavek 131. člena ZIL-1. Patentni zastopnik, kar je P. p. d.o.o. (prim. 2. odstavek 131. člena ZIL-1), namreč lahko zastopa stranke pred sodišči, če izpolnjuje pogoje, določene s predpisi, ki urejajo zastopanje pred sodišči. Določilo 4. odstavka 131. člena ZIL-1 tako v obravnavanem primeru napotuje na ZPP.

     
  • 98.
    VSL sklep I Cpg 250/2005
    20.10.2005
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL05637
    ZPP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4, 87, 87/1, 87/3, 87/4. ZIL-1 člen 131, 131/4, 131, 131/4.
    zastopanje - sodišče
    V tej zadevi je tožečo stranko zastopala P. d.o.o. iz

    Ljubljane, pravna oseba pa razen odvetniške družbe ne more biti

    pooblaščenec stranke v pravdi. To izhaja iz 1. in 3. odst. a

    contrario pa tudi iz 4. odst. 87. člena ZPP.

    Po določilu 4. odst. 131. člena ZIL-1 lahko sicer tudi patentni

    zastopniki in zastopniki za modele in znamke lahko zastopajo stranke

    pred sodišči, vendar le, če izpolnjujejo pogoje, določene s predpisi,

    ki urejajo zastopanje pred sodišči, torej pogoje po ZPP. D.o.o. takih pogojev ne izpolnjuje.

     
  • 99.
    VSK sodba I Cpg 273/2004
    20.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01363
    ZOR člen 210, 210.
    neupravičena pridobitev
    Tožena stranka je imela sporno tovorno vozilo v uporabi na podlagi dogovora z družbo M. To pa je tisto pomembno dejstvo, zaradi česar je zahtevek tožeče stranke iz naslova neupravičene pridobitve neutemeljen, saj prehod premoženja ni bil opravljen brez pravne podlage.

     
  • 100.
    VSK sklep I Cpg 32/2005
    20.10.2005
    sodni register
    VSK01387
    ZFPPod člen 25, 25/1, 25/2, 32, 32/1, 34, 34/4, 25, 25/1, 25/2, 32, 32/1, 34, 34/4.
    izbris iz sodnega registra
    Gre za golo zatrjevanje o obstoju teh terjatev, ne da bi bile te terjatve dokazane s tako stopnjo verjetnosti, da bi jih v predmetnem postopku sploh bilo mogoče upoštevati. Pritožnik ni uspel izkazati, da ima premoženje.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 19
  • >
  • >>