• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 19
  • >
  • >>
  • 81.
    VDS sodba Kdp 11/2004
    21.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03320
    Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 75, 75/4. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 90, 90/3, 90, 90/3.
    kolektivni spor - kolektivna pogodba - nadomestilo plače
    Če poklicna kolektivna pogodba določenega področja ne uredi

    ugodnejše od kolektivne pogodbe dejavnosti ali če ga ga sploh ne

    uredi, se upoštevajo določbe kolektivne pogodbe dejavnosti.

    Ker Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike (KPZZ) ni

    opredelila načina obračuna urne postavke osnove nadomestila za

    čas odsotnosti z dela (v 4. odst. 75. čl. KPZZ določa le osnovo

    za izračun nadomestila plače za čas odsotnosti z dela - izplačana

    plača v zadnjih 3 mesecih), se upošteva 3. odst. 90. čl.

    Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva

    (KPDZSV), ki določa, da je osnova za obračun nadomestila plača

    delavca v preteklem mesecu, osnovo v urni postavki pa določa

    tako, da se plačo iz preteklega meseca deli s številom plačanih

    ur delavca za redni delovni čas in za delo preko polnega

    delovnega časa iz preteklega meseca.

    Metoda obračuna urne postavke za izračun nadomestila plače, po

    kateri se v osnovo za izračun urne postavke poleg plače za redni

    delovni čas in za delo preko polnega delovnega časa (nadurno

    delo) tudi plačila za čas dežurstva in stalne pripravljenosti (ko

    sicer ne opravlja dejanskega dela), medtem ko se pri številu ur,

    na podlagi katerih se izračuna urna postavka, ure dežurstva in

    stalne pripravljenosti ne upoštevajo (ker se upoštevajo le

    plačane ure za redni delovni čas in za delo preko polnega

    delovnega časa), ni v skladu s 3. odst. 90. čl. KPDZSV. Če se v

    osnovo všteva plačilo iz vseh naslovov (redno delo, nadure,

    dežurstva... ), prejeto v preteklem mesecu, tako doblena osnova

    pa se ne deli z vsemi urami, za katere je zdravnik prejel plačo,

    lahko pride celo do tega, da bi urna postavka za izračun

    nadomestila plače za čas odsotnosti znašala več, kot bi znašala

    plača za dejansko opravljeno delo.

     
  • 82.
    VSL sodba I Cpg 68/2003
    21.10.2005
    lastninjenje
    VSL07012
    ZZLPPO člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4, 7, 7/2, 63, 63/5, 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4, 7, 7/2, 63, 63/5.
    prehod premoženja
    Že Ustavno sodišče je v svoji odločbi št. U-I-302/98 zapisalo,

    prvostopno sodišče pa pravilno povzelo, da je bil namen

    zakonodajalca, da bi pod SRD prešlo vse premoženje, ki v otvoritvenih

    bilancah ni bilo prikazano (kjerkoli se sedaj nahaja). Za prehod

    premoženja na SRD je torej zadoščalo že zgolj ugotovljeno dejstvo, da

    določeno premoženje ni bilo upoštevano v bilanci podjetja, ki se

    lastnini oziroma se je olastninilo po ZLPP.

    Odločbe Agencije so pravnomočne le glede premoženja, ki je bilo v

    otvoritveni bilanci oziroma cenitvi upoštevano.

    Določba 3. odst. 6. člena namreč nalaga in prepušča SRD in Vladi

    Republike Slovenije izbiro ukrepov, s katerimi se prepozna, izsledi

    in zaseže premoženje, ki je po 1. odst. 6. člena prešlo v last SRD.

    Zato prav določba 3. odst. 6. člena zakona izključuje možnost

    razlage, kot jo ponuja pritožnik, to je, da je uvedba oziroma obnova

    revizijskega postopka predpogoj za sodno uveljavljanje prenosa tega

    premoženja v last in upravljanje SRD.

     
  • 83.
    VSL sodba I Cpg 378/2004
    21.10.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL05609
    ZOR člen 179, 482, 482/2, 485, 179, 482, 482/2, 485. URS člen 155, 155. ZVPot člen 11a, 11a.
    odgovornost izvajalca - stvar - retroaktivni učinek
    Res je sicer, kot to trdi pritožnik, da so v času odločanja o tej

    zadevi že začele veljati določbe Zakona o spremembah in dopolnivah

    Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-a, Ur. list RS, št. 110/2002, z

    dne 18.12.2002, začetek veljavnosti 17.1.2003), ki je 11. členu ZVPot

    dodal 11.a člen, v katerem je pravice iz poglavja o odgovornosti za

    izdelek podelil tudi osebam, ki se po tem zakonu ne štejejo za

    potrošnike.

    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravno razmerje med pravdnima

    strankama nastalo pred uveljavitvijo 11.a člena ZVPot-a. Ker ZVPot-a

    ne določa retroaktivne veljave, za obravnavano pravno razmerje 11.a

    člena ni uporabljiv. ZVPot-a je začel veljati 17.1.2003 in velja za

    pravna razmerja, nastala od takrat dalje.

     
  • 84.
    VSL sklep in sodba I Cpg 747/2005
    21.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05616
    ZOR člen 376, 388, 376, 388.
    zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja
    Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim

    dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom,

    da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev (388. člen

    ZOR). Kot pretrganje zastaranja je tako potrebno v navedenem smislu

    upoštevati tudi spremembo dejanske podlage tožbenega zahtevka. Ker je

    tožeča stranka materialne predpostavke odškodninske odgovornosti

    prvič navajala šele v navedeni vlogi po izteku zastaralnega roka, je

    tožeča stranka izgubila pravico zahtevati izpolnitev obveznsoti. Zato

    je pravilna odločitev v izpodbijani sodbi glede zavrnitve tožbenega

    zahtevka tudi na tej podlagi.

     
  • 85.
    VDS sodba Pdp 707/2004
    21.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03346
    ZTPDR člen 15, 15. ZDR člen 92, 92/5, 92, 92/5. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
    delovno razmerje - odpoved delovnega razmerja - odpravnina - odpovedni rok
    Pri določitvi dolžine odpovednega roka pri redni odpovedi PZ iz

    poslovnega razloga se upošteva tudi delovna doba, ki jo ima

    delavec pri prejšnjih delodajalcih, tudi če ti niso pravni

    predniki delodajalca, če je šlo za prevzem k drugemu delodajalcu

    po prejšnjih delovnopravnih predpisih (15. člen ZTPDR, 15. člen

    SKPGd/97), na podlagi katerih je delavec pridobil pravico, da se

    delovna doba pri prejšnjem delodajalcu pri uveljavljanju pravic

    iz DR upošteva kot da delavec ni spremenil zaposlitve. Drugačno

    stališče bi pomenilo poseg v že pridobljeno pravico delavca, za

    kar v veljavni delovnopravni zakonodaji ni pravne podlage.

     
  • 86.
    VSL sodba I Cpg 433/2004
    21.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL07010
    ZOR člen 74, 74/4, 75, 74, 74/4, 75.
    rok plačila - odložni pogoj
    Stranki sta torej rok plačila obveznosti tožene stranke do tožeče

    stranke vezali na izpolnitev odložnega pogoja, to je plačila storitev

    toženi stranki s strani plačnika. Takšen pogoj ni niti nedopusten

    niti nemogoč (75. člen ZOR), takšen dogovor pa je tudi v skladu z

    načelom svobode urejanja obligacijskih razmerij (10. člen ZOR).

    Ker je torej tožena stranka (ker terjatve v stečajnem postopku nad

    naročnikom ni prijavila) preprečila možnost poplačila s strani

    naročnika storitev, se v skladu z določbo 4. odstavka 74. člena

    šteje, da je pogoj, na katerega uresničitev sta pravdni stranki v 5.

    členu Pogodbe vezali zapadlost plačila obveznosti tožeči stranki,

    uresničen, vtoževana terjatev pa zatorej zapadla.

     
  • 87.
    VDS sodba Pdp 780/2004
    21.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03345
    ZDR člen 11, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 11, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
    odpoved delovnega razmerja - zastaralni rok - prekluzivni rok
    Roki za podajo redne odpovedi PZ iz 5. odstavka 88. člena ZDR so

    pričeli teči šele z uveljavitvijo novega ZDR/2002, ki jih je

    uzakonil, tudi če je razlog za redno odpoved PZ iz poslovnega

    razloga (ukinitev delovnega mesta) nastal že julija 2002.

    Roki iz 5. odstavka 88. člena ZDR so materialni roki, ki so

    prekluzivne narave in po njihovem izteku delodajalec delavcu

    ne more zakonito redno odpovedati PZ. Delavec kot šibkejša

    pogodbena stranka, ki je v odvisnem razmerju do delodajalca,

    po preteku rokov iz 5. odstavka 88. člena ZDR ni več v

    negotovosti, ali mu bo delodajalec podal odpoved PZ. Odprava

    negotovosti tožnika (delavca), ali bo upnik (delodajalec)

    zoper njega uveljavljal pravico (odpovedal PZ), je v pravni

    teoriji eden od bistvenih razlogov za določitev prekluzivnih

    rokov (komentar 370. člena ZOR dr. Stojana Cigoja). To

    stališče potrjuje 1. stavek 5. odstavka 88. člena ZDR, ki

    delodajalcu nalaga, da mora odpoved PZ podati v roku 30-ih

    dni od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v

    6-ih mesecih od nastanka razloga. Enako velja tudi glede

    rokov za podajo odpovedi PZ iz krivdnega razloga, ki ima

    znake KD (2. stavek 5. odstavka 88. člena ZDR). Če bi roke

    iz 5. odstavka 88. člena ZDR šteli za zastaralne roke, bi

    bilo potrebno glede na 11. člen ZDR, ki napotuje na smiselno

    uporabo določb civilnega prava, upoštevati določbe OZ glede

    zadržanja in pretrgana zastaranja, kar bi povečalo

    negotovost delavca glede morebitne odpovedi PZ.

     
  • 88.
    VSL sodba I Cpg 118/2004
    21.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL07065
    ZOR člen 214, 218, 214, 218. ZOFVI člen 82, 82. OZ člen 193, 193.
    obseg vrnitve pri neupravičeni obogatitvi
    V okviru uradnega preizkusa s strani tožene stranke izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je materialnopravno zmotno sklepanje sodišča prve stopnje, ko je tožeči stranki od zneska, ki ga je naložilo v plačilo toženi stranki, tožeči stranki priznalo zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznih računov, s katerimi je tožeča stranka od tožene stranke uveljavljala izplačilo navedenih zneskov. V primeru vrnitvenega zahtevka iz neupravičene obogatitve je potrebno vprašanje pravice do zamudnih obresti presojati v skladu z določbo 193. člena OZ oziroma 214. člena ZOR. Ker tožeča stranka v svojih navedbah ni zatrjevala nepoštenosti tožene stranke, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na izplačilo zamudnih obresti do vložitve tožbe zavrnilo (4. točka 358. člena ZPP).

     
  • 89.
    VSL sodba I Cpg 784/2005
    20.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL07434
    ZOR člen 12, 270, 629, 12, 270, 629.
    pogodbena kazen - enotno sosporništvo - razdrtje pogodbe po volji naročnika
    Zgolj rizičnost pravočasne izpolnitve ne daje podlage za po višini tako nesorazmeren dogovor o pogodbeni kazni. Pogodbena kazen ima sicer po eni strani pomen utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti, po drugi strani pa pomeni tudi civilno sankcijo za kršitev pogodbene obveznosti. Višina tako dogovorjenne sankcije pa mora biti v sorazmerju s kršitvijo pogodbene obveznosti. Vprašanje večjega rizika na strani ene pogodbene stranke pa ne daje podlage za sklepanje, da je v skladu z načelom vestnosti in poštenja iz 12. člena ZOR dogovor, po katerem je pogodbena stranka, na strani katere je izkazana večja rizičnost glede izpolnitve pogodbe, v primeru neizpolnitve dolžna izplačati polovico zneska pogodbene obveznosti, ne da bi bila nasprotna stranka dolžna karkoli izpolniti po pogodbi. Če se je tožeča stranka sklicevala na obveznost tožene stranke omogočiti izvajalcu rušenje objektov, ki je bilo predmet pogodbe, bi kot kršitev oziroma neizpolnitev takšne obveznosti morala zatrjevati in dokazati, da je bila sama pripravljena svojo obveznost izpolniti, pa ji je to tožena stranka onemogočila. V kolikor pa je tožeča stranka s svojo izpolnitvijo čakala zaradi neizpolnjene denarne obveznosti naročnika (plačilo avansa), tožeča stranka plačila pogodbene kazni ne more uveljavljati, saj je takšna sankcija izrecno izključena po 3. odst. 270. člena ZOR. Ker tožeča stranka konkretiziranih trditev glede neizpolnitve nedenarne obveznosti tožene stranke ni ponudila, je s tem podana nesklepčnost tožbenega zahtevka iz naslova pogodbene kazni. 629.čl. ZOR na specialen način ureja odškodninsko odgovornost naročnika v kolikor izkoristi upravičenje do razdrtja pogodbe s prevzemnikom. Njegova odškodninska obveznost je podana ne da bi bil podan element nedopustnega ravnanja. Da pa bi tožeča stranka s tožbenim zahtevkom na tej podlagi lahko uspela, bi morala ponuditi konkretizirane trditve o dejanskih okoliščinah, ki jih za ugotovitev obveznosti, ki jo je dolžan naročnik izplačati prevzemniku zaradi razdrtja pogodbe, določa 629.čl. ZOR.

     
  • 90.
    VSK sodba I Cpg 37/2005
    20.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01430
    ZOR člen 295, 295/2, 1007, 295, 295/2, 1007.
    poroštvo - prenehanje obveznosti - izbris iz sodnega registra
    Prenehal je le dolžnik glavne obveznosti. V primeru, ko glavni dolžnik preneha zaradi stečaja in ko torej ni pravnega nasledstva, ostaja porok zavezan za celotno obveznost.

     
  • 91.
    VSK sklep II Cpg 70/2005
    20.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01416
    ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2.
    neutemeljen ugovor - negativno dejstvo
    Ker je dolžnik zatrjeval negativno dejstvo, za katerega v fazi dovolitve izvršbe niti ni mogoče ponuditi oziroma zahtevati dokazov, je dokazno breme za nastanek in obstoj pravnega razmerja na upniku.

     
  • 92.
    VSL sklep I Cpg 250/2005
    20.10.2005
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL05637
    ZPP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4, 87, 87/1, 87/3, 87/4. ZIL-1 člen 131, 131/4, 131, 131/4.
    zastopanje - sodišče
    V tej zadevi je tožečo stranko zastopala P. d.o.o. iz

    Ljubljane, pravna oseba pa razen odvetniške družbe ne more biti

    pooblaščenec stranke v pravdi. To izhaja iz 1. in 3. odst. a

    contrario pa tudi iz 4. odst. 87. člena ZPP.

    Po določilu 4. odst. 131. člena ZIL-1 lahko sicer tudi patentni

    zastopniki in zastopniki za modele in znamke lahko zastopajo stranke

    pred sodišči, vendar le, če izpolnjujejo pogoje, določene s predpisi,

    ki urejajo zastopanje pred sodišči, torej pogoje po ZPP. D.o.o. takih pogojev ne izpolnjuje.

     
  • 93.
    VSL sodba I Cpg 977/2004
    20.10.2005
    pravo intelektualne lastnine
    VSL05631
    ZASP člen 80, 80/2, 104, 80, 80/2, 104.
    soglasje strank
    Na podlagi izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje

    je bilo ugotovljeno, da je bilo soglasje drugotožeče stranke za

    predelavo spota "Ariel", dano. Spornih oziroma nejasnih določb torej

    med strankama ni bilo. Če bi sodišče v postopku ugotovilo, da je med

    pravdnima strankama kaj spornega ali nejasnega, bi morebitne

    nejasnosti ali sporne določbe moralo razlagati v korist avtorja na

    podlagi 2. odstavka 80. člena ZASP.

     
  • 94.
    VSK sklep I Cpg 263/2004
    20.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01888
    ZPP člen 492, 492/2, 492, 492/2.
    gospodarski spor - umik tožbe
    Navedeno zadevo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot

    gospodarski spor, v takšnem sporu pa velja določilo 2. odst.

    492. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem

    sodišče narok preloži, če na prvi narok za glavno obravnavo

    ali na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka; če pa

    tudi na novi narok ne pride nobena stranka, se šteje, da je

    tožeča stranka tožbo umaknila.

     
  • 95.
    VSK sklep I Cpg 32/2005
    20.10.2005
    sodni register
    VSK01387
    ZFPPod člen 25, 25/1, 25/2, 32, 32/1, 34, 34/4, 25, 25/1, 25/2, 32, 32/1, 34, 34/4.
    izbris iz sodnega registra
    Gre za golo zatrjevanje o obstoju teh terjatev, ne da bi bile te terjatve dokazane s tako stopnjo verjetnosti, da bi jih v predmetnem postopku sploh bilo mogoče upoštevati. Pritožnik ni uspel izkazati, da ima premoženje.

     
  • 96.
    VDS sodba Psp 632/2004
    20.10.2005
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03736
    ZPIZ člen 269, 270, 269, 270. ZUP člen 260, 263, 274, 277, 260, 263, 274, 277.
    pokojninsko in invalidsko zavarovanje - napake - usklajevanje pokojnine - nadomestitev z novo odločbo
    Za nadomestitev pravnomočne ugotovitve morajo biti izpolnjeni

    pogoji za uveljavitev posebnega primera nadzorstvene pravice po

    269. čl. ZPIZ ali pogoji za posebno obnovo postopka v smislu 270.

    čl. ZPIZ. Napake pri valorizaciji ne pomenijo novega dejstva, ki

    bi vplivalo na samo pravico in tako ni izpolnjen pogoj za

    razveljavitev ali spremembo dokočne odločbe po 1. alinei 270. čl.

    ZPIZ. Posebna obnova postopka z razveljavitvijo ali spremembe

    dokončne odločbe se opravi le v primeru napake v zavarovančevo

    škodo. Če se zavod sklicuje na računsko napako pri valorizaciji

    invalidske pokojnine, ni izpolnjen pogoj za poseben primer

    uveljavljanja nadzorstvene pravice, ker odločbo lahko v tem

    primeru razveljavi ali spremeni le organ druge stopnje pod

    pogojem, da so bile z odločitvijo očitno kršene materialne

    določbe zakona ali splošnih aktov v škodo zavoda. Za postopanje

    zavoda v smislu izrednih pravnih sredstev, kot je npr. obnova

    postopka po 249. čl. ZUP ali odprava oz. razveljavitev odločbe po

    nadzorstveni pravici na podlagi 263. čl. ZUP, morajo biti

    izpolnjeni zakoniti pogoji, sicer nadomestitev pravnomočne

    ugotovitve z novo odločbo na podlagi izrednih pravnih sredstev ni

    dopustna.

     
  • 97.
    VDS sodba Pdp 1415/2004
    20.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03322
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved delovnega razmerja - razlog
    Navedba "občutno zmanjšanje obsega dela v obratovalnici in

    zmanjšanje števila strank" v obrazložitvi redne odpovedi pogodbe

    o zaposlitvi iz poslovnega razloga je dovolj konkretizirana, da

    je mogoče v njej razbrati ekonomski razlog na strani delodajalca,

    ki utemeljuje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1.

    odst. 88. čl. ZDR.

    V sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodišče ne

    presoja smotrnosti podane odpovedi, temveč ugotavlja zgolj obstoj

    utemeljenega razloga in drugih pogojev za odpoved pogodbe o

    zaposlitvi v skladu z ZDR.

     
  • 98.
    VDS sodba Pdp 865/2004
    20.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03297
    ZDR člen 11, 11/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 11, 11/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
    odpoved pogodbe - ukinitev delovnega mesta
    Če delodajalec stranka zmanjša število izvajalcev na posameznih

    delovnih mestih ali posamezna delovne mesta ukine, je podan resen

    in utemeljen razlog za odpoved PZ iz poslovnega razloga, čeprav

    posamezna dela in naloge delovnega mesta obstajajo še naprej in

    se izvajajo prek zunanjih sodelavcev.

    Če delodajalec posamezna opravila prenese na zunanjega

    izvajalca, organiziranega kot s.p., ne gre za kršitev

    prepovedi iz 2. odstavka 11. člena ZDR (prepoved opravljanja

    dela na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo

    elemeniti delovnega razmerja). Ta prepoved se nanaša le na

    primere, ko ima delodajalec z delavcem - fizično osebo -

    sklenjeno pogodbo civilnega prava (npr.: delovršno pogodbo),

    pa obstajajo elementi delovnega razmerja, ne pa v primeru,

    ko delodajalec zaradi zmanjšanja stroškov sklene pogodbo

    civilnega prava z gospodarskim subjektom.

     
  • 99.
    VSK sklep I Cpg 69/2005
    20.10.2005
    zavarovanje terjatev
    VSK01419
    ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 264, 266, 264, 266.
    predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje dokazov
    Tožeča stranka s svojim predlogom za izdajo začasne odredbe upoštevaje njegovo vsebino zasleduje namen, ki ga zagotavlja postopek za zavarovanje dokazov, zato s predlogom za izdajo začasne odredbe ne more uspeti.

     
  • 100.
    VSC sklep Cp 1747/2005
    20.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01151
    ZIZ člen 34, 38, 34, 38.
    izvršilni stroški
    Upnik ima pravico predlagati več izvršilnih sredstev tudi sukcesivno.

    Do stroškov za nove predloge pa je upnik upravičen le, če izkaže utemeljene razloge, da nadaljnjih izvršilnih sredstev ni mogel predlagati že v prejšnjem predlogu. Npr. da se je premičninska izvršba izkazala za neuspešno; da dolžnik nima več prilivov na računu, da je dolžnik brez dela in brez dohodkov itd.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 19
  • >
  • >>