Pravilno je ravnanje izvršitelja, ko je upnikov predlog, za katerega odločanje ni bil pristojen, posredoval sodišču. V skladu z zakonom je bilo tudi ravnanje sodišča, ko je na podlagi predloga odločilo, da se izvršba odloži.
Ni mogoče zavrniti tožbenega zahtevka za plačilo najemnine le zato, ker se je tožeča stranka sklicevala v računih na najemno pogodbo iz leta 1999, ki ni podpisana, čeprav je bila v veljavi za uporabo istega poslovnega prostora najemna pogodba z dne 17.5.1991.
Zgolj rizičnost pravočasne izpolnitve ne daje podlage za po višini tako nesorazmeren dogovor o pogodbeni kazni. Pogodbena kazen ima sicer po eni strani pomen utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti, po drugi strani pa pomeni tudi civilno sankcijo za kršitev pogodbene obveznosti. Višina tako dogovorjenne sankcije pa mora biti v sorazmerju s kršitvijo pogodbene obveznosti. Vprašanje večjega rizika na strani ene pogodbene stranke pa ne daje podlage za sklepanje, da je v skladu z načelom vestnosti in poštenja iz 12. člena ZOR dogovor, po katerem je pogodbena stranka, na strani katere je izkazana večja rizičnost glede izpolnitve pogodbe, v primeru neizpolnitve dolžna izplačati polovico zneska pogodbene obveznosti, ne da bi bila nasprotna stranka dolžna karkoli izpolniti po pogodbi. Če se je tožeča stranka sklicevala na obveznost tožene stranke omogočiti izvajalcu rušenje objektov, ki je bilo predmet pogodbe, bi kot kršitev oziroma neizpolnitev takšne obveznosti morala zatrjevati in dokazati, da je bila sama pripravljena svojo obveznost izpolniti, pa ji je to tožena stranka onemogočila. V kolikor pa je tožeča stranka s svojo izpolnitvijo čakala zaradi neizpolnjene denarne obveznosti naročnika (plačilo avansa), tožeča stranka plačila pogodbene kazni ne more uveljavljati, saj je takšna sankcija izrecno izključena po 3. odst. 270. člena ZOR. Ker tožeča stranka konkretiziranih trditev glede neizpolnitve nedenarne obveznosti tožene stranke ni ponudila, je s tem podana nesklepčnost tožbenega zahtevka iz naslova pogodbene kazni. 629.čl. ZOR na specialen način ureja odškodninsko odgovornost naročnika v kolikor izkoristi upravičenje do razdrtja pogodbe s prevzemnikom. Njegova odškodninska obveznost je podana ne da bi bil podan element nedopustnega ravnanja. Da pa bi tožeča stranka s tožbenim zahtevkom na tej podlagi lahko uspela, bi morala ponuditi konkretizirane trditve o dejanskih okoliščinah, ki jih za ugotovitev obveznosti, ki jo je dolžan naročnik izplačati prevzemniku zaradi razdrtja pogodbe, določa 629.čl. ZOR.
Ker je dolžnik zatrjeval negativno dejstvo, za katerega v fazi dovolitve izvršbe niti ni mogoče ponuditi oziroma zahtevati dokazov, je dokazno breme za nastanek in obstoj pravnega razmerja na upniku.
Osnovne predpostavke, da se določeno ravnanje opredeli kot poslovodstvo brez naročila so, da gre za tuj posel in da je gestorjev namen, da dela za drugega. Ker je tožeča stranka v konkretnem primeru izhajala iz tega, da je opravljala svoj posel, določbe o poslovodstvu brez naročila glede na tako trditveno podlago niso podane.
ZZZDR člen 133, 133. ZPP člen 184, 184/1, 337, 184, 184/1, 337.
dokazna ocena - verzijski zahtevek
Navedbe, da naj bi ji toženec protipravno preprečeval izvajanje soposesti in uporabo stanovanja, katerega solastnica je tožnica, pa niso upoštevne, saj tožnica zahtevka tekom postopka na prvi stopnji ni utemeljevala na tej podlagi. Zatrjevala je samo, da se je odselila iz stanovanja zaradi toženčevega nasilja.
Enkratnega dogodka, ki je sicer vseboval elemente maltretiranja, tudi sodišče druge stopnje ni moglo povezati z morebitno slabo vzgojo staršev oz. toženca. Res je, kot navaja tudi pritožba, da pogoja za krivdno odgovornost staršev, ne sme predstavljati šele opozorilo drugih. Vendar pa je potrebno izpostaviti, da pa bi vendarle, če bi seveda šlo za vzgojno zanemarjenega otroka, starši morali biti opozorjeni oz. na nek način obveščeni, v smislu, da je njihova vzgoja neustrezna, da se njihov otrok ne obnaša primerno, oz. da kaže znake agresije oz. neprimernega vedenja. Če starši, čigar otrok je normalno obnašajoč se mladoletnik, na kakršnokoli nemoralno obnašanje niso niti z enim dejanjem opozorjeni in so ob tem še prepričani, da se za otrokovo vzgojo trudijo po svojih najboljših močeh, ne morejo niti vedeti, da je z otrokovim vedenjem kaj narobe.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSK01453
KZ člen 96, 96/2, 213, 213/1, 96, 96/2, 213, 213/1. ZKP člen 371, 371/1-8, 371, 371/1-8.
rop - nedovoljen dokaz - sila
1.Sodna praksa (sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 156/99 z dne 21.3.2002, I Ips 282/99 z dne 27.2.2003 in I Ips 2/2000 z dne 10.4.2003) se je postavila na stališče, da strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične oz. forenzične preiskave ni nedovoljen dokaz, zato ga je potrebno v okviru proste presoje dokazov ocenjevati kot vsakega drugega.
2.Nikakršnega dvoma ni o tem, da je obtoženec pri svojem dejanju uporabil pištolo, sama okoliščina, ali je ta pištola bila uporabna ali ne in kakšna pištola je to bila, pa na vrsto kazenske sankcije in odmero le-te ne more vplivati. Uporaba sile pri kaznivem dejanju ropa pač ne more biti pogojena z uporabnostjo sredstva, ki ga storilec pri kaznivem dejanju uporabi, temveč je pri tem potrebno ugotavljati, ali je storilec z uporabo tega sredstva, podkrepljeno z grožnjami, dosegel to, da je lahko sam vzel stvar oz. to, da mu je oškodovanec izroči, čemur pa je v obravnavani kazenski zadevi bilo tako. To, da pri obravnavanem kaznivem dejanju ni bila uporabljena fizična sila, pa je za sam obstoj kaznivega dejanja ropa nerelevantno, saj zadošča že uporaba sile, za katero pa ni nujno, da je fizična.