izbris iz sodnega registra - uvedba postopka - odgovornost družbenikov
Dejstvo je, ki ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra, saj je bil izbris objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Zato navedbe pritožnika o tem, da je predlagal uvedbo stečajnega postopka, glede na to, da stečajni postopek ni bil uveden, izbris pa že opravljen, ne morejo biti upoštevne.
Gre za spor iz koncesijske pogodbe med pravdnima strankama glede cene za opravljanje storitev na podlagi te pogodbe. Po 40. členu Zakona o gospodarskih javnih službah, če pride pri izvajanju koncesijske pogodbe do spora med koncedentom in kocesionarjem, odloča o sporu redno sodišče. Prav za tak spor med koncedentom, to je toženo stranko in koncesionarjem, to je tožečo stranko pa v predmetnem primeru gre, tako da je vsekakor podana pristojnost rednega sodišča. Gre za premoženjsko pravni spor, ki se rešuje pred pravdnim sodiščem.
Gre za golo zatrjevanje o obstoju teh terjatev, ne da bi bile te terjatve dokazane s tako stopnjo verjetnosti, da bi jih v predmetnem postopku sploh bilo mogoče upoštevati. Pritožnik ni uspel izkazati, da ima premoženje.
Zgolj rizičnost pravočasne izpolnitve ne daje podlage za po višini tako nesorazmeren dogovor o pogodbeni kazni. Pogodbena kazen ima sicer po eni strani pomen utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti, po drugi strani pa pomeni tudi civilno sankcijo za kršitev pogodbene obveznosti. Višina tako dogovorjenne sankcije pa mora biti v sorazmerju s kršitvijo pogodbene obveznosti. Vprašanje večjega rizika na strani ene pogodbene stranke pa ne daje podlage za sklepanje, da je v skladu z načelom vestnosti in poštenja iz 12. člena ZOR dogovor, po katerem je pogodbena stranka, na strani katere je izkazana večja rizičnost glede izpolnitve pogodbe, v primeru neizpolnitve dolžna izplačati polovico zneska pogodbene obveznosti, ne da bi bila nasprotna stranka dolžna karkoli izpolniti po pogodbi. Če se je tožeča stranka sklicevala na obveznost tožene stranke omogočiti izvajalcu rušenje objektov, ki je bilo predmet pogodbe, bi kot kršitev oziroma neizpolnitev takšne obveznosti morala zatrjevati in dokazati, da je bila sama pripravljena svojo obveznost izpolniti, pa ji je to tožena stranka onemogočila. V kolikor pa je tožeča stranka s svojo izpolnitvijo čakala zaradi neizpolnjene denarne obveznosti naročnika (plačilo avansa), tožeča stranka plačila pogodbene kazni ne more uveljavljati, saj je takšna sankcija izrecno izključena po 3. odst. 270. člena ZOR. Ker tožeča stranka konkretiziranih trditev glede neizpolnitve nedenarne obveznosti tožene stranke ni ponudila, je s tem podana nesklepčnost tožbenega zahtevka iz naslova pogodbene kazni. 629.čl. ZOR na specialen način ureja odškodninsko odgovornost naročnika v kolikor izkoristi upravičenje do razdrtja pogodbe s prevzemnikom. Njegova odškodninska obveznost je podana ne da bi bil podan element nedopustnega ravnanja. Da pa bi tožeča stranka s tožbenim zahtevkom na tej podlagi lahko uspela, bi morala ponuditi konkretizirane trditve o dejanskih okoliščinah, ki jih za ugotovitev obveznosti, ki jo je dolžan naročnik izplačati prevzemniku zaradi razdrtja pogodbe, določa 629.čl. ZOR.
znamka - absolutno varstvo znamke - pojem enak - kisla smetana - mlečni izdelek
Pojem enak označuje (na primer) predmete, ki se med seboj po lastnostih, značilnostih ujemajo, se ne razlikujejo (prim. Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, 1994, stran 199). Pojem "mlečni izdelki" pa je razumeti kot nadpomenko za vse najrazličnejše izdelke iz mleka. Vse te izdelke povezuje skupna značilnost, to je, da gre za izdelke iz mleka. V tej lastnosti so si med seboj vsi mlečni izdelki enaki. Toda (a) točka 1. odstavka 47. člena ZIL-1 ne govori o enakosti ene izmed lastnosti primerjanega blaga, temveč o enakosti med primerjanim blagom.
Za enakost med mlečnimi izdelki in kislo smetano v smislu (a) točke 1. odstavka 47. člena ZIL-1 ne gre, pa čeprav je res, kar trdi pritožnik, da je notorno, da je kisla smetana mlečni izdelek.
Ni mogoče zavrniti tožbenega zahtevka za plačilo najemnine le zato, ker se je tožeča stranka sklicevala v računih na najemno pogodbo iz leta 1999, ki ni podpisana, čeprav je bila v veljavi za uporabo istega poslovnega prostora najemna pogodba z dne 17.5.1991.
ODZ pravno pravilo 947, 948, 949. ZD člen 42. ZPP člen 339, 339/2-14.
darilna pogodba - darilo za primer smrti - preklic darila - velika nehvaležnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče je za presojo darilne pogodbe za primer smrti pravilno uporabilo določbe pravnih pravil ODZ, saj ZOR te vrste pogodb ni urejal. Tudi za preklic darila za primer smrti veljajo tiste določbe ODZ, ki urejajo preklic darila. Če zagreši obdarjenec veliko nehvaležnost, se sme darilo preklicati. Za razvezo pogodbe ne zadošča zgolj ugotovitev nehvaležnosti ampak je sodišče dolžno ugotavljati, ali gre za veliko nehvaležnost.