• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 19
  • >
  • >>
  • 141.
    VSL sklep II Cp 3647/2005
    19.10.2005
    denacionalizacija
    VSL50992
    ZDen člen 44, 62, 64, 44, 62, 64. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 14, 11, 14.
    zahteva za denacionalizacijo - vrednost nepremičnine
    Čeprav v vlogi z dne 10.5.1993 sporne parcelne številke niso

    zapisane, pa je po prepričanju pritožbenega sodišča predlagtelj v

    pravočasni dopolnitvi s predložitivjo dokumentacije tudi glede

    obravnavanih treh parcel v zadostni meri izkazal, da se njegov

    predlog za denacionalizacijo nanaša tudi na navedene parcele. Če je

    namen ZDen poprava krivic, ki so bile storjene z nacionalizacijo,

    tedaj je tudi procesna pravila v zvezi z vložitvijo zahteve za

    denacionalizacijo treba razlagati v skladu s tem namenom.

     
  • 142.
    VSL sodba IV Cp 4820/2005
    19.10.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50047
    ZZZDR člen 123, 123. URS člen 2, 2. ZS člen 3, 3.
    retroaktivni učinek - pravna praznina
    Z novelo ZZZDR je bila ukinjena dolžnost staršev, da

    preživljajo telesno in duševno prizadete otroke po polnoletnosti.

    ZZZDR-C v prehodnih določbah ni določil, ali se spremenjeni zakon

    lahko uporabi tudi za primere, ko je bila že pravnomočno določena

    preživninska obveznost. Gre torej za pravno praznino, zato je sodišče

    na podlagi drugega odstavka 3. člena Zakona o sodiščih o tem odločilo

    upoštevajoč določbe URS. Toženčeva pravica do preživljanja s strani

    tožnika je bila tožencu individualizirana in priznana s posamičnim

    pravnim aktom. Toženec je zato utemeljeno zaupal v trajnost

    obstoječega položaja. Ustava RS kot rečeno v 2. členu tožencu

    zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala

    arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v

    prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Višje sodišče ocenjuje,

    da je treba upoštevati, da je toženec oseba z motnjami v razvoju, da

    je nad njim podaljšana roditeljska pravica materi, da toženec ni v

    zavodski oskrbi in da država takšnim osebam ob ukinitvi dolžnosti

    preživljanja s strani staršev ni zagotovila nadomestnih sredstev

    socialne pomoči (invalidnino in dodatek za pomoč in postrežbo so

    osebe z motnjo v razvoju prejemali tudi že pred spremembo določbe

    123. člena ZZZDR), s katerimi bi v celoti krila njihove potrebe. Zato

    ima v tem konkretnem primeru varstvo zaupanja toženca v pridobljene

    pravice prednost pred uveljavitvijo načela socialne države napram

    njegovim staršem.

     
  • 143.
    VSL sklep III Cp 4825/2005
    19.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50785
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55, 55/1, 55/1-2. ZPP člen 108, 108.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - formalno pomanjkljiva vloga - nepopolna vloga - uradna dolžnost - ugovorni razlog
    Sodišče od trenutka, ko je dovolilo izvršbo na podlagi fotokopije

    verodostojne listine (tj. formalno pomanjkljive verodostojne

    listine), te pomanjkljivosti samo (tj. po uradni dolžnosti) več ne

    more odpraviti. Tako formalno pomanjkljivost lahko sodišče odpravi le

    do končanega predhodnega preizkusa vloge (tj. do izdaje sklepa, s

    katerim predlagano izvršbo dovoli), in sicer tako, da z upnikovim

    predlogom za izvršbo ravna kot z nepopolno vlogo po določbah ZPP.

    Ugovorni razlog iz 2. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ, na katerega

    sodišče pazi po uradni dolžnosti, se nanaša na vsebinsko in ne na

    formalno ustreznost izvršilnega naslova oziroma verodostojne listine.

     
  • 144.
    VSL sodba II Cp 2242/2004
    19.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50971
    ZOR člen 154, 171, 171/1, 154, 171, 171/1.
    objektivna odgovornost - služenje vojaškega roka - poškodba
    Tudi v primeru, če je dejanje nasprotnega igralca prekršek, to samo

    po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja nasprotnega soigralca.

    Kot se je sodna praksa že izrekla, so sestavni del igre tudi kršitve

    pravil, seveda če niso storjene na posebno predrzen ali nešporten

    način in pri pretirano grobi igri (česar tožnik ni zatrjeval).

     
  • 145.
    VSL sklep III Cp 3761/2005
    19.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50823
    ZPP člen 328, 328/1, 328/3, 328, 328/1, 328/3.
    popravni sklep - očitna pisna pomota
    1. Na podlagi določne 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v

    nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ lahko sodišče popravi

    sodbo oziroma sklep tako v uvodu, izreku kot tudi v obrazložitvi

    (glej komentar ZPP, Ljubljana 1974, dr. Jože Juhart in drugi).

    Posebno situacijo, ki se nanaša zgolj na izrek sodbe, pa ureja tretji

    odstavek citiranega člena, ki pa v konkretnem primeru ne pride v

    poštev, saj sodišče ni popravilo sklepa v izreku, temveč v

    obrazložitvi.

    2. Neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom je le ena izmed možnosti iz

    prvega odstavka 328. člena ZPP za izdajo popravnega sklepa (in ne

    edina), kar pa ne pomeni, da sodišče ne more popraviti sklepa, kadar

    gre za napake na izvirniku, kot napačno meni pritožba.

     
  • 146.
    VSL sklep III Cp 4853/2005
    19.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50755
    ZIZ člen 24, 24/1, 24/2, 24, 24/1, 24/2.
    prehod obveznosti - pravno nasledstvo
    Pravno nasledstvo je podano tudi glede predmeta izvršbe ne le glede

    terjatve (obveznosti).

     
  • 147.
    VSL sklep II Cp 526/05
    19.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50997
    ZOR člen 377, 377/2, 392, 392/3, 377, 377/2, 392, 392/3.
    zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
    Zastaranje odškodninske terjatve je s priglasitvijo v kazenskem

    postopku pred nastopom absolutnega zastaranja kazenskega pregona

    pretrgano.

     
  • 148.
    VSL sklep II Cp 4968/2005
    19.10.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50978
    ZZK člen 32, 32.
    vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižna listina
    Kadar je v zemljiškoknjižnem dovolilu oseba, ki dovoljuje vpis v

    zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v

    zemljiški knjigi, ni nujno potrebno, da bi bil v zemljiškoknjižnem

    dovolilu naveden podatek o EMŠO te osebe. V takem primeru je

    zavrnitev zemljiškoknjižnega predloga za vpis lastninske pravice,

    tudi če ni naveden EMŠO neutemeljena.

     
  • 149.
    VSL sklep I Kp 135/2005
    19.10.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22692
    ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/2, 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/2.
    obnova kazenskega postopka
    Sodišče prve stopnje bo moralo v skladu z II. odst. 413. čl. ZKP

    opraviti poizvedovalni postopek, v katerem naj zasliši predlagano

    pričo, in šele nato oceniti ali gre za nov dokaz v smislu 3. tč. I.

    odst. 410. čl. ZKP ali ne in odločiti v skladu s I. odst. 414. čl.

    ZKP.

     
  • 150.
    VSK sodba I Cp 1001/2004
    19.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01343
    ZZZDR člen 133, 133. ZPP člen 184, 184/1, 337, 184, 184/1, 337.
    dokazna ocena - verzijski zahtevek
    Navedbe, da naj bi ji toženec protipravno preprečeval izvajanje soposesti in uporabo stanovanja, katerega solastnica je tožnica, pa niso upoštevne, saj tožnica zahtevka tekom postopka na prvi stopnji ni utemeljevala na tej podlagi. Zatrjevala je samo, da se je odselila iz stanovanja zaradi toženčevega nasilja.

     
  • 151.
    VSL sklep II Cp 2180/2004
    19.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50276
    ZPP člen 226, 226/1, 243, 244, 244/1, 226, 226/1, 243, 244, 244/1.
    izvedensko mnenje - listine kot dokazi
    Mnenje izvedenca, ki ga je stranka pridobila pred pravdo, s tem

    mnenjem pa nasprotna stranka ne soglaša, je mogoče upoštevati kot

    dokaz z zasebno listino, in ne samo kot navedbe stranke, vendar mora

    sodišče pri tem ločiti, kaj v mnenju predstavlja izvid in kaj mnenje.

     
  • 152.
    VSK sodba Kp 93/2005
    19.10.2005
    kazensko materialno pravo
    VSK01366
    KZ člen 325, 325/1, 325/2, 325, 325/1, 325/2. ZKP člen 95, 95/4, 95, 95/4. ZVCP člen 27, 27/1, 116, 116/1, 116/2, 27, 27/1, 116, 116/1, 116/2.
    povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
    Narava cestno prometnih predpisov, ki jih je obtoženec kršil, pa je gotovo taka, da ni mogoče že trditi, da se obtoženec ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se ji bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. Obtoženec se je gotovo zavedal, da je pod močnim vplivom alkohola, prav tako pa tudi to, da so njegove vozniške sposobnosti zaradi tega okrnjene. Ne glede na tako vinjenost pa ne samo, da se je obtoženec usedel za volan avtomobila, temveč je tudi prekoračil na kraju prometne nezgode zapovedano hitrost, ne glede na to, da je vedel, da se približuje nepreglednemu levemu ovinku, zaradi česar vozila ni več stalno obvladoval in je zapeljal desno izven vozišča, kjer je po 33 m trčil v zid. Vsak voznik ve, da spadajo določbe cestno prometnih predpisov, ki jih je obtoženec prekršil, v temeljne zapovedi oz. prepovedi pravil vožnje, ko pa se je obtoženec prostovoljno odloči za uživanje alkoholnih pijač in se s tem tudi spravi v stanje vinjenosti in tak s prekoračeno hitrostjo povzroči prometno nezgodo, tedaj o nezavestni malomarnosti pač ni mogoče govoriti, saj se obtoženec zaveda, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, stvar kritične presoje vsakega posameznika pa je, ali bo v stanju vinjenosti sedel za volan ali ne.

     
  • 153.
    VSL sodba I Cpg 1008/2003
    19.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL07428
    ZPP člen 458, 458/1, 459, 495/1, 458, 458/1, 459, 495/1.
    spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja
    Pritožnica s trditvami, da ni bila dolžna ob zapadlosti računa tožeči stranki tudi izplačati dolgovanih zneskov na njen račun, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ga v postopku v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno uveljavljati.

     
  • 154.
    VSL sklep III Cp 4020/2005
    19.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49795
    ZOR člen 216, 216. ZIZ člen 67, 70, 67, 70.
    nasprotna izvršba - odškodnina za nepremoženjsko škodo
    ZIZ v 67. členu res (eksplicitno) navaja primere, v katerih lahko

    dolžnik z nasprotno izvršbo zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je

    z izvršbo dobil, in pri tem ne razlikuje med različnimi vrstami

    terjatev. Vendar pa ta zakon tudi za primer, če bi bili podani vsi

    pogoji za nasprotno izvršbo, ki jih določa citirana določba, v 70.

    členu določa izjemo, zaradi katere nasprotna izvršba ni mogoča. Gre

    za primere, kadar so glede predmeta, katerega vrnitev se zahteva,

    nastale take stvarne in pravne spremembe, da vrnitev tega predmeta ni

    več mogoča.

     
  • 155.
    VSL sklep III Cp 4137/2005
    19.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50802
    ZIZ člen 64, 83, 84, 64, 83, 84.
    izvršba na premičnine - ugovor tretjega
    Tretji ima res pravico, da verjetno izkaže da ima na predmetu izvršbe

    pravico, vendar je to možno šele takrat, ko se izvršba že opravlja,

    če je izvršba s sklepom o izvršbi dovoljena na nedoločene premičnine.

    Premičnine niso individualizirane, res pa so lokalizirane z naslovom

    stanovanja.

     
  • 156.
    VSL sklep I Cp 472/04
    19.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51175
    ZOR člen 73, 109, 73, 109. ZKZ člen 22, 22.
    prodajna pogodba - promet s kmetijskimi zemljišči
    Prodajna pogodba za kmetijsko zemljišče lahko konvalidira le, če gre

    za zemljišče s katerim pravni promet ni omejen po Zakonu o kmetijskih

    zemljiščih (ZKZ). Zemljišča 1. kategorije se po ZKZ/73 z dopolnitvami

    niso mogla prenašati na občane, ki niso bili kmetje. Sankcija za tak

    prenos pa je bila ničnost pogodbe. Zato takšna pogodba tudi ne more

    konvalidirati, čeprav je realizirana. Sodišče prve stopnje mora v

    sodbi, s katero ugotovi obstoj ustno sklenjene prodajne pogodbe za

    kmetijsko zemljišče, ugotoviti tudi, za katero kategorijo kmetijskega

    zemljišča gre.

     
  • 157.
    VSL sodba II Cp 2491/2005
    19.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50279
    ZPP člen 157, 158, 157, 158. OZ člen 154, 154/2, 154, 154/2.
    soodgovornost - pripoznava tožbenega zahtevka
    Pritožnik neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje v

    zvezi s tem, da je s svojim ravnanjem kršil določbo 1. točke 1. odst.

    36. člena ZVCP, na podlagi katere bi se moral pred zavijanjem v levo

    razvrstiti na prometni pas za zavijanje v levo, ter določbo 1. odst.

    23. člena ZVCP, po kateri bi se moral pred spremembo smeri vožnje

    prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v

    cestnem prometu, in namero pravočasno in nedvoumno nakazati s

    predpisanim znakom. Tudi v primeru, ko bi tožnik dokazal svoje

    navedbe o tem, da je zavarovanka tožene stranke vozila za tožnikom na

    premajhni varnostni razdalji ali pa je bila premalo pozorna na

    ravnanje tožnika, njen delež pri odgovornosti za prometno nesrečo -

    ob upoštevanju ravnanja tožnika pred prometno nezgodo - ne bi znašal

    več kot 50%. Ker pa je tožena stranka tekom tega pravdnega postopka

    zahtevek tožnika pripoznala do 1/2-ice tako po temelju kot po višini,

    torej je pripoznala s tem tudi soodgovornost svoje zavarovanke v

    deležu do 50%, dejstev o prekratki varnostni razdalji in premajhni

    pozornosti zavarovanke tožene stranke ni bilo več potrebno

    dokazovati.

     
  • 158.
    VSK sodba Kp 30/2005
    19.10.2005
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSK01453
    KZ člen 96, 96/2, 213, 213/1, 96, 96/2, 213, 213/1. ZKP člen 371, 371/1-8, 371, 371/1-8.
    rop - nedovoljen dokaz - sila
    1.Sodna praksa (sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 156/99 z dne 21.3.2002, I Ips 282/99 z dne 27.2.2003 in I Ips 2/2000 z dne 10.4.2003) se je postavila na stališče, da strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične oz. forenzične preiskave ni nedovoljen dokaz, zato ga je potrebno v okviru proste presoje dokazov ocenjevati kot vsakega drugega.

    2.Nikakršnega dvoma ni o tem, da je obtoženec pri svojem dejanju uporabil pištolo, sama okoliščina, ali je ta pištola bila uporabna ali ne in kakšna pištola je to bila, pa na vrsto kazenske sankcije in odmero le-te ne more vplivati. Uporaba sile pri kaznivem dejanju ropa pač ne more biti pogojena z uporabnostjo sredstva, ki ga storilec pri kaznivem dejanju uporabi, temveč je pri tem potrebno ugotavljati, ali je storilec z uporabo tega sredstva, podkrepljeno z grožnjami, dosegel to, da je lahko sam vzel stvar oz. to, da mu je oškodovanec izroči, čemur pa je v obravnavani kazenski zadevi bilo tako. To, da pri obravnavanem kaznivem dejanju ni bila uporabljena fizična sila, pa je za sam obstoj kaznivega dejanja ropa nerelevantno, saj zadošča že uporaba sile, za katero pa ni nujno, da je fizična.

     
  • 159.
    VSL sklep III Cp 4732/2005
    19.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50783
    ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
    izvršba - smrt dolžnika - nadaljevanje izvršbe - sklep o dedovanju
    Dediči umrle stranke lahko vstopijo v izvršilni postopek šele potem,

    ko je njihovo pravno nasledstvo izkazano s sklepom o dedovanju.

     
  • 160.
    VSL sodba I Cp 1614/2005
    19.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50666
    ZOR člen 749, 762, 749, 762.
    gradbena pogodba
    Pogodba o nadzoru nad gradnjo ima pravno naravo mandatne pogodbe

    (člen 749. ZOR in nadaljnji).

    Odgovornost za škodo, ki nastane naročniku zaradi nepravilne

    izpolnitve mandatarjeve storitvene obveznosti, ki ima značilnost

    obligacije prizadevanja, ima značilnost poslovne odškodninske

    obveznosti (analogna uporaba splošnih pravil o poslovni odškodninski

    obveznosti). Med predpostavkami mandatarjeve odgovornosti za

    nepravilno izpolnitev je tudi kršitev poslovne obveznosti, ki ima

    znake protipravnega stanja. Mandatarjeva izpolnitev je nepravilna, če

    bi škodo lahko preprečil, če bi opravljal nadzor v skladu s pravili

    stroke. Da v skladu s pravili stroke tožnik ni ravnal, pa mora

    dokazati naročnik - toženec.

     
  • <<
  • <
  • 8
  • od 19
  • >
  • >>