• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 19
  • >
  • >>
  • 141.
    VSL sklep II Cp 2180/2004
    19.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50276
    ZPP člen 226, 226/1, 243, 244, 244/1, 226, 226/1, 243, 244, 244/1.
    izvedensko mnenje - listine kot dokazi
    Mnenje izvedenca, ki ga je stranka pridobila pred pravdo, s tem

    mnenjem pa nasprotna stranka ne soglaša, je mogoče upoštevati kot

    dokaz z zasebno listino, in ne samo kot navedbe stranke, vendar mora

    sodišče pri tem ločiti, kaj v mnenju predstavlja izvid in kaj mnenje.

     
  • 142.
    VSL sklep IV Cp 4855/2005
    19.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51626
    ZIZ člen 122, 122/1, 122, 122/1.
    ugovor po izteku roka
    Pravilna je dolžnikova pritožbena navedba, da je ugovor po izteku roka vložil pred sprejetjem ZIZ-a, zato za presojo njegove dopustnosti ni mogoče uporabiti pogojev noveliranja 56. člena ZIZ. Drugačna razlaga bi pomenila izgubo pravde dolžnika do tega pravnega sredstva, ne da bi to stranka ob vložitvi vloge vedela. Po določilu 122. člena ZIZ-a se nova oziroma spremenjena določila ZIZ uporabljajo le za tista procesna dejanja strank in sodišča, ki so izvršena po uveljavitvi tega zakona.

     
  • 143.
    VSL sklep I Kp 440/2005
    19.10.2005
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL22697
    KZ člen 256, 258.
    overitev lažne vsebine - ponarejanje listine
    Kaznivo dejanje overitev lažne listine po I. odst. 258. člena KZ je storjeno tedaj, ko obstaja takšno poslovanje pristojnega organa, ko le-ta v okviru svojih pooblastil izda ustrezno listino le na podlagi

    storilčevih navedb, pri čemer je storilec zavezan, da poda resnično izjavo, navede resnične podatke oz. resnična dejstva. To pomeni, da to kaznivo dejanje ni podano, če je za izdajo listine predviden

    kakršenkoli dokazni postopek, preveritev navedb ali ocena.
  • 144.
    VSL sklep III Cp 4892/2005
    19.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50764
    ZIZ člen 29, 53, 53/2, 58, 58/2, 61, 61/1, 29, 53, 53/2, 58, 58/2, 61, 61/1.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora - narok
    Ugovor zoper sklep o izvršbi je dolžnikovo sredstvo, ki je namenjeno

    podajanju pravnorelevantnih trditev in predlaganju ustreznih dokazov,

    katerega ne more nadomestiti narok v smislu 29. člena oz. 2. odstavka

    58. člena ZIZ.

     
  • 145.
    VSL sklep III Cp 4853/2005
    19.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50755
    ZIZ člen 24, 24/1, 24/2, 24, 24/1, 24/2.
    prehod obveznosti - pravno nasledstvo
    Pravno nasledstvo je podano tudi glede predmeta izvršbe ne le glede

    terjatve (obveznosti).

     
  • 146.
    VSL sodba II Cp 1552/2005
    19.10.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50281
    ZOR člen 88, 88/3, 88/4,109,154, 154/1, 460.
    neobstoječa pogodba - ničnost - stroški postopka
    Tudi zainteresirana tretja oseba lahko zahteva ugotovitev, da je

    določena pogodba neobstoječa.

     
  • 147.
    VSC sodba Cp 1777/2005
    19.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01157
    ZOR člen 165, 165/4, 165, 165/4.
    odgovornost staršev - razbremenitev odgovornosti
    Enkratnega dogodka, ki je sicer vseboval elemente maltretiranja, tudi sodišče druge stopnje ni moglo povezati z morebitno slabo vzgojo staršev oz. toženca. Res je, kot navaja tudi pritožba, da pogoja za krivdno odgovornost staršev, ne sme predstavljati šele opozorilo drugih. Vendar pa je potrebno izpostaviti, da pa bi vendarle, če bi seveda šlo za vzgojno zanemarjenega otroka, starši morali biti opozorjeni oz. na nek način obveščeni, v smislu, da je njihova vzgoja neustrezna, da se njihov otrok ne obnaša primerno, oz. da kaže znake agresije oz. neprimernega vedenja. Če starši, čigar otrok je normalno obnašajoč se mladoletnik, na kakršnokoli nemoralno obnašanje niso niti z enim dejanjem opozorjeni in so ob tem še prepričani, da se za otrokovo vzgojo trudijo po svojih najboljših močeh, ne morejo niti vedeti, da je z otrokovim vedenjem kaj narobe.

     
  • 148.
    VSL sklep I Cp 472/04
    19.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51175
    ZOR člen 73, 109, 73, 109. ZKZ člen 22, 22.
    prodajna pogodba - promet s kmetijskimi zemljišči
    Prodajna pogodba za kmetijsko zemljišče lahko konvalidira le, če gre

    za zemljišče s katerim pravni promet ni omejen po Zakonu o kmetijskih

    zemljiščih (ZKZ). Zemljišča 1. kategorije se po ZKZ/73 z dopolnitvami

    niso mogla prenašati na občane, ki niso bili kmetje. Sankcija za tak

    prenos pa je bila ničnost pogodbe. Zato takšna pogodba tudi ne more

    konvalidirati, čeprav je realizirana. Sodišče prve stopnje mora v

    sodbi, s katero ugotovi obstoj ustno sklenjene prodajne pogodbe za

    kmetijsko zemljišče, ugotoviti tudi, za katero kategorijo kmetijskega

    zemljišča gre.

     
  • 149.
    VSL sklep III Cp 4137/2005
    19.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50802
    ZIZ člen 64, 83, 84, 64, 83, 84.
    izvršba na premičnine - ugovor tretjega
    Tretji ima res pravico, da verjetno izkaže da ima na predmetu izvršbe

    pravico, vendar je to možno šele takrat, ko se izvršba že opravlja,

    če je izvršba s sklepom o izvršbi dovoljena na nedoločene premičnine.

    Premičnine niso individualizirane, res pa so lokalizirane z naslovom

    stanovanja.

     
  • 150.
    VSL sklep II Cp 526/05
    19.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50997
    ZOR člen 377, 377/2, 392, 392/3, 377, 377/2, 392, 392/3.
    zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
    Zastaranje odškodninske terjatve je s priglasitvijo v kazenskem

    postopku pred nastopom absolutnega zastaranja kazenskega pregona

    pretrgano.

     
  • 151.
    VSC sklep Cp 536/2004
    19.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODZ
    VSC01256
    ODZ pravno pravilo 947, 948, 949. ZD člen 42. ZPP člen 339, 339/2-14.
    darilna pogodba - darilo za primer smrti - preklic darila - velika nehvaležnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih
    Sodišče je za presojo darilne pogodbe za primer smrti pravilno uporabilo določbe pravnih pravil ODZ, saj ZOR te vrste pogodb ni urejal. Tudi za preklic darila za primer smrti veljajo tiste določbe ODZ, ki urejajo preklic darila. Če zagreši obdarjenec veliko nehvaležnost, se sme darilo preklicati. Za razvezo pogodbe ne zadošča zgolj ugotovitev nehvaležnosti ampak je sodišče dolžno ugotavljati, ali gre za veliko nehvaležnost.
  • 152.
    VSL sklep III Cp 4020/2005
    19.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49795
    ZOR člen 216, 216. ZIZ člen 67, 70, 67, 70.
    nasprotna izvršba - odškodnina za nepremoženjsko škodo
    ZIZ v 67. členu res (eksplicitno) navaja primere, v katerih lahko

    dolžnik z nasprotno izvršbo zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je

    z izvršbo dobil, in pri tem ne razlikuje med različnimi vrstami

    terjatev. Vendar pa ta zakon tudi za primer, če bi bili podani vsi

    pogoji za nasprotno izvršbo, ki jih določa citirana določba, v 70.

    členu določa izjemo, zaradi katere nasprotna izvršba ni mogoča. Gre

    za primere, kadar so glede predmeta, katerega vrnitev se zahteva,

    nastale take stvarne in pravne spremembe, da vrnitev tega predmeta ni

    več mogoča.

     
  • 153.
    VSL sklep II Cp 4911/2005
    19.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50249
    ZPP člen 328, 328/1, 328, 328/1.
    poprava sodbe
    Napako tožbe pri zapisu imena tožene stranke, ki se pojavi tudi v

    sodbi, je, kadar se kljub napačni označbi stranke ta stranka

    identificira s toženo stranko, mogoče vedno popraviti, saj je pri tem

    bistveno, da ne gre za spremembo osebe stranke, pač pa le za drugačno

    označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka in ki je to že ves

    čas vedela.

     
  • 154.
    VSL sodba II Cp 2491/2005
    19.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50279
    ZPP člen 157, 158, 157, 158. OZ člen 154, 154/2, 154, 154/2.
    soodgovornost - pripoznava tožbenega zahtevka
    Pritožnik neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje v

    zvezi s tem, da je s svojim ravnanjem kršil določbo 1. točke 1. odst.

    36. člena ZVCP, na podlagi katere bi se moral pred zavijanjem v levo

    razvrstiti na prometni pas za zavijanje v levo, ter določbo 1. odst.

    23. člena ZVCP, po kateri bi se moral pred spremembo smeri vožnje

    prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v

    cestnem prometu, in namero pravočasno in nedvoumno nakazati s

    predpisanim znakom. Tudi v primeru, ko bi tožnik dokazal svoje

    navedbe o tem, da je zavarovanka tožene stranke vozila za tožnikom na

    premajhni varnostni razdalji ali pa je bila premalo pozorna na

    ravnanje tožnika, njen delež pri odgovornosti za prometno nesrečo -

    ob upoštevanju ravnanja tožnika pred prometno nezgodo - ne bi znašal

    več kot 50%. Ker pa je tožena stranka tekom tega pravdnega postopka

    zahtevek tožnika pripoznala do 1/2-ice tako po temelju kot po višini,

    torej je pripoznala s tem tudi soodgovornost svoje zavarovanke v

    deležu do 50%, dejstev o prekratki varnostni razdalji in premajhni

    pozornosti zavarovanke tožene stranke ni bilo več potrebno

    dokazovati.

     
  • 155.
    VSL sklep III Cp 4825/2005
    19.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50785
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55, 55/1, 55/1-2. ZPP člen 108, 108.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - formalno pomanjkljiva vloga - nepopolna vloga - uradna dolžnost - ugovorni razlog
    Sodišče od trenutka, ko je dovolilo izvršbo na podlagi fotokopije

    verodostojne listine (tj. formalno pomanjkljive verodostojne

    listine), te pomanjkljivosti samo (tj. po uradni dolžnosti) več ne

    more odpraviti. Tako formalno pomanjkljivost lahko sodišče odpravi le

    do končanega predhodnega preizkusa vloge (tj. do izdaje sklepa, s

    katerim predlagano izvršbo dovoli), in sicer tako, da z upnikovim

    predlogom za izvršbo ravna kot z nepopolno vlogo po določbah ZPP.

    Ugovorni razlog iz 2. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ, na katerega

    sodišče pazi po uradni dolžnosti, se nanaša na vsebinsko in ne na

    formalno ustreznost izvršilnega naslova oziroma verodostojne listine.

     
  • 156.
    VSL sodba I Cp 2588/2005
    19.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50575
    ZPP člen 286, 286/2, 286, 286/2.
    izguba pravic iz obveznega zavarovanja - domneva alkoholiziranosti
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik s kraja

    prometne nesreče dne 31.10.1994 ni odšel z namenom izogniti se

    preiskusu alkoholiziranosti in da zato ni izgubil pravic iz

    zavarovalne pogodbe. Tudi če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da bi

    tožnik kot skrben voznik moral in mogel zaznati prometno nezgodo,

    takšen zaključek sam po sebi še ne bi izkazoval, da je tožnik odšel s

    kraja prometne nezgode z namenom izogniti se preiskusu

    alkoholiziranosti. Tudi po ugotovitvah pritožbenega sodišča je

    toženec članek iz Domžalskih novic s fotografijo o stanju cestišča na

    cesti predložil v skladu z določbo 2. odst. 286. člena ZPP, saj je

    izkazal, da jo je sodišču prve stopnje predložil šele po prvem naroku

    za glavno obravnavo brez svoje krivde, sodišče prve stopnje pa jo je

    zato tudi lahko upoštevalo. Na sporni članek je naletel šele potem,

    ko dokumentacije o stanju cestišča in popravilih ni uspel dobiti niti

    preko sodišča in je zato po zaslišanju priče A. K., ki je izpovedala,

    da je bilo cestišče v dobrem stanju, začel pregledovati še časopise.

     
  • 157.
    VSL sklep III Cp 4243/2005
    19.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50752
    ZIZ člen 2, 2/2, 38c, 38c/2, 2, 2/2, 38c, 38c/2.
    izvršba po uradni dolžnosti
    Pritožnik utemeljeno opozarja na določbo 38. c člena ZIZ. V

    konkretnem primeru je podana specifična situacija, ker je izvršba

    začeta po uradni dolžnosti (drugi odstavek 2. člena ZIZ), kar pa ne

    pomeni, da sodišče, ki vodi izvršbo po uradni dolžnosti, ni vezano na

    določbo drugega odstavka 38. c člena ZIZ. Citirano določbo je treba

    namreč v konkretnem primeru razlagati tako, da mora sodišče o

    obračunu izvršitelja odločiti v roku 8 dni, če se z obračunom

    izvršitelja ne strinja, sicer obračun postane dokončen.

     
  • 158.
    VSL sklep I Cp 2587/05
    19.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51179
    ZVCP člen 19, 19/1, 19/1-24, 74, 74/1, 83, 83/1, 83/2, 96, 96/1, 96/5, 19, 19/1, 19/1-24, 74, 74/1, 83, 83/1, 83/2, 96, 96/1, 96/5.
    odgovornost
    Za jezdece, udeležene v cestnem prometu, se smiselno uporabljajo

    določbe ZVCP (1. odst. 96. člena). Za jezdenje po vozišču se smiselno

    uporabljajo določbe za enosledna vozila (5. odst. 96. člena).

    Enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša od 50 cm (24.

    točka 1. odst. 19. člena). Ker je torej jezdenje po javni poti

    dovoljeno, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je toženec

    kot udeleženec v cestnem prometu ravnal v skladu s cestnoprometnimi

    predpisi ali ne, saj je le v tem primeru odgovoren za nastalo škodo.

    Ob upoštevanju določbe 1. odst. 83. člena ZVCP se sani in smuči ne

    štejejo za vozila, zato je vleka prepovedana, saj ta ni dovoljena

    niti za enosledna vozila (1. odst. 74. člena ZVCP). Smuči in sani se

    lahko uporabljajo le tam, kjer je dovoljena hoja pešcev in smejo

    dosegati le hitrost, s katero se premikajo pešci (2. odst. 83. člena

    ZVCP).

     
  • 159.
    VSL sodba IV Cp 4820/2005
    19.10.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50047
    ZZZDR člen 123, 123. URS člen 2, 2. ZS člen 3, 3.
    retroaktivni učinek - pravna praznina
    Z novelo ZZZDR je bila ukinjena dolžnost staršev, da

    preživljajo telesno in duševno prizadete otroke po polnoletnosti.

    ZZZDR-C v prehodnih določbah ni določil, ali se spremenjeni zakon

    lahko uporabi tudi za primere, ko je bila že pravnomočno določena

    preživninska obveznost. Gre torej za pravno praznino, zato je sodišče

    na podlagi drugega odstavka 3. člena Zakona o sodiščih o tem odločilo

    upoštevajoč določbe URS. Toženčeva pravica do preživljanja s strani

    tožnika je bila tožencu individualizirana in priznana s posamičnim

    pravnim aktom. Toženec je zato utemeljeno zaupal v trajnost

    obstoječega položaja. Ustava RS kot rečeno v 2. členu tožencu

    zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala

    arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v

    prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Višje sodišče ocenjuje,

    da je treba upoštevati, da je toženec oseba z motnjami v razvoju, da

    je nad njim podaljšana roditeljska pravica materi, da toženec ni v

    zavodski oskrbi in da država takšnim osebam ob ukinitvi dolžnosti

    preživljanja s strani staršev ni zagotovila nadomestnih sredstev

    socialne pomoči (invalidnino in dodatek za pomoč in postrežbo so

    osebe z motnjo v razvoju prejemali tudi že pred spremembo določbe

    123. člena ZZZDR), s katerimi bi v celoti krila njihove potrebe. Zato

    ima v tem konkretnem primeru varstvo zaupanja toženca v pridobljene

    pravice prednost pred uveljavitvijo načela socialne države napram

    njegovim staršem.

     
  • 160.
    VSL sodba I Cpg 1008/2003
    19.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL07428
    ZPP člen 458, 458/1, 459, 495/1, 458, 458/1, 459, 495/1.
    spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja
    Pritožnica s trditvami, da ni bila dolžna ob zapadlosti računa tožeči stranki tudi izplačati dolgovanih zneskov na njen račun, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ga v postopku v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno uveljavljati.

     
  • <<
  • <
  • 8
  • od 19
  • >
  • >>