ZZZDR člen 133, 133. ZPP člen 184, 184/1, 337, 184, 184/1, 337.
dokazna ocena - verzijski zahtevek
Navedbe, da naj bi ji toženec protipravno preprečeval izvajanje soposesti in uporabo stanovanja, katerega solastnica je tožnica, pa niso upoštevne, saj tožnica zahtevka tekom postopka na prvi stopnji ni utemeljevala na tej podlagi. Zatrjevala je samo, da se je odselila iz stanovanja zaradi toženčevega nasilja.
Pravilna je dolžnikova pritožbena navedba, da je ugovor po izteku roka vložil pred sprejetjem ZIZ-a, zato za presojo njegove dopustnosti ni mogoče uporabiti pogojev noveliranja 56. člena ZIZ. Drugačna razlaga bi pomenila izgubo pravde dolžnika do tega pravnega sredstva, ne da bi to stranka ob vložitvi vloge vedela. Po določilu 122. člena ZIZ-a se nova oziroma spremenjena določila ZIZ uporabljajo le za tista procesna dejanja strank in sodišča, ki so izvršena po uveljavitvi tega zakona.
Kaznivo dejanje overitev lažne listine po I. odst. 258. člena KZ je storjeno tedaj, ko obstaja takšno poslovanje pristojnega organa, ko le-ta v okviru svojih pooblastil izda ustrezno listino le na podlagi
storilčevih navedb, pri čemer je storilec zavezan, da poda resnično izjavo, navede resnične podatke oz. resnična dejstva. To pomeni, da to kaznivo dejanje ni podano, če je za izdajo listine predviden
kakršenkoli dokazni postopek, preveritev navedb ali ocena.
KZ člen 325, 325/1, 325/2, 325, 325/1, 325/2. ZKP člen 95, 95/4, 95, 95/4. ZVCP člen 27, 27/1, 116, 116/1, 116/2, 27, 27/1, 116, 116/1, 116/2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Narava cestno prometnih predpisov, ki jih je obtoženec kršil, pa je gotovo taka, da ni mogoče že trditi, da se obtoženec ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se ji bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. Obtoženec se je gotovo zavedal, da je pod močnim vplivom alkohola, prav tako pa tudi to, da so njegove vozniške sposobnosti zaradi tega okrnjene. Ne glede na tako vinjenost pa ne samo, da se je obtoženec usedel za volan avtomobila, temveč je tudi prekoračil na kraju prometne nezgode zapovedano hitrost, ne glede na to, da je vedel, da se približuje nepreglednemu levemu ovinku, zaradi česar vozila ni več stalno obvladoval in je zapeljal desno izven vozišča, kjer je po 33 m trčil v zid. Vsak voznik ve, da spadajo določbe cestno prometnih predpisov, ki jih je obtoženec prekršil, v temeljne zapovedi oz. prepovedi pravil vožnje, ko pa se je obtoženec prostovoljno odloči za uživanje alkoholnih pijač in se s tem tudi spravi v stanje vinjenosti in tak s prekoračeno hitrostjo povzroči prometno nezgodo, tedaj o nezavestni malomarnosti pač ni mogoče govoriti, saj se obtoženec zaveda, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, stvar kritične presoje vsakega posameznika pa je, ali bo v stanju vinjenosti sedel za volan ali ne.
ZDen člen 44, 62, 64, 44, 62, 64. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 14, 11, 14.
zahteva za denacionalizacijo - vrednost nepremičnine
Čeprav v vlogi z dne 10.5.1993 sporne parcelne številke niso
zapisane, pa je po prepričanju pritožbenega sodišča predlagtelj v
pravočasni dopolnitvi s predložitivjo dokumentacije tudi glede
obravnavanih treh parcel v zadostni meri izkazal, da se njegov
predlog za denacionalizacijo nanaša tudi na navedene parcele. Če je
namen ZDen poprava krivic, ki so bile storjene z nacionalizacijo,
tedaj je tudi procesna pravila v zvezi z vložitvijo zahteve za
denacionalizacijo treba razlagati v skladu s tem namenom.
ZPP člen 458, 458/1, 459, 495/1, 458, 458/1, 459, 495/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja
Pritožnica s trditvami, da ni bila dolžna ob zapadlosti računa tožeči stranki tudi izplačati dolgovanih zneskov na njen račun, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ga v postopku v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno uveljavljati.
ZOR člen 154, 154/1, 159, 159/2, 192, 200, 203, 154, 154/1, 159, 159/2, 192, 200, 203.
odškodnina za negmotno škodo - pravnomočna sodba - soodgovornost
Že kazensko sodišče se je ukvarjalo s toženčevo prištevnostjo v času storitve tega dejanja in ugotovilo, da je bil toženec sicer zaradi alkoholiziranosti bistveno zmanjšano prišteven, da pa to ni razlog, ki bi ga lahko toženec uveljavljal v svojo korist, saj se je v to stanje spravil sam. Zato se tudi v odškodninskem sporu ne more razbremeniti odgovornosti po 2. odst. 159. člena ZOR.
Enkratnega dogodka, ki je sicer vseboval elemente maltretiranja, tudi sodišče druge stopnje ni moglo povezati z morebitno slabo vzgojo staršev oz. toženca. Res je, kot navaja tudi pritožba, da pogoja za krivdno odgovornost staršev, ne sme predstavljati šele opozorilo drugih. Vendar pa je potrebno izpostaviti, da pa bi vendarle, če bi seveda šlo za vzgojno zanemarjenega otroka, starši morali biti opozorjeni oz. na nek način obveščeni, v smislu, da je njihova vzgoja neustrezna, da se njihov otrok ne obnaša primerno, oz. da kaže znake agresije oz. neprimernega vedenja. Če starši, čigar otrok je normalno obnašajoč se mladoletnik, na kakršnokoli nemoralno obnašanje niso niti z enim dejanjem opozorjeni in so ob tem še prepričani, da se za otrokovo vzgojo trudijo po svojih najboljših močeh, ne morejo niti vedeti, da je z otrokovim vedenjem kaj narobe.