ZDen člen 44, 62, 64, 44, 62, 64. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 14, 11, 14.
zahteva za denacionalizacijo - vrednost nepremičnine
Čeprav v vlogi z dne 10.5.1993 sporne parcelne številke niso
zapisane, pa je po prepričanju pritožbenega sodišča predlagtelj v
pravočasni dopolnitvi s predložitivjo dokumentacije tudi glede
obravnavanih treh parcel v zadostni meri izkazal, da se njegov
predlog za denacionalizacijo nanaša tudi na navedene parcele. Če je
namen ZDen poprava krivic, ki so bile storjene z nacionalizacijo,
tedaj je tudi procesna pravila v zvezi z vložitvijo zahteve za
denacionalizacijo treba razlagati v skladu s tem namenom.
ZZZDR člen 133, 133. ZPP člen 184, 184/1, 337, 184, 184/1, 337.
dokazna ocena - verzijski zahtevek
Navedbe, da naj bi ji toženec protipravno preprečeval izvajanje soposesti in uporabo stanovanja, katerega solastnica je tožnica, pa niso upoštevne, saj tožnica zahtevka tekom postopka na prvi stopnji ni utemeljevala na tej podlagi. Zatrjevala je samo, da se je odselila iz stanovanja zaradi toženčevega nasilja.
Eden od procesnih učinkov uveljavljanja pobotnega ugovora v pravdi je nastop litispendence glede zahtevka, ki ga tožnik uveljavlja v pobot in zato nedopustnost (nasprotne) tožbe. Ko je podana litispendenca, je treba novo tožbo zavreči.
Dolžnik priznava, da je svojo obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil le delno, sicer v večji meri, s tem ko je pretežni del parcel št. 490/1 in 490/38 izročil v posest upniku. Iz vsebine izvršilnega naslova, ki je podlaga predmetnemu izvršilnemu postopku in veže tako izvršilno sodišče kot tudi stranki izvršilnega postopka, pa jasno izhaja, da mora dolžnik parceli št. 490/1 in 490/38, obe k.o. S., katerih izključni lastnik je upnik, v celoti izročiti upniku v izključno posest.
odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - opustitev - soodgovornost - strah ob škodnem dogodku
Do škodnega dogodka je prišlo na toženčevem dvorišču, kjer se je otrok pred škodnim dogodkom okoli toženca vrtel kakih 20 minut in se nato malo oddaljil od njega. Med tem časom je pes skakal na ogrado pesjaka, tako da je zapah popustil in pes je bil v trenutku na otroku. Očitno zapah na vratih pesjaka ni bil izdelan tako, da ob skakanju psa ne bi mogel popustiti. Ker so otrokovi starši očitno opustili nadzor nad tako majhnim otrokom, je njihova soodgovornost 30%.
zapuščinski postopek - sklepčnost tožbenega zahtevka - izločitev v korist potomcev
Ker je sodišče prve stopnje zahtevek tudi meritorno obravnavalo, njegovo stališče, da tožeča stranka ne more pravnoveljavno vtoževati svojih vlaganj, ker tega ni uveljavljala v zapuščinskem postopku, ni relevantno, se pa pritožbeno sodišče s takim stališčem strinja. Tožnik je po materini smrti postal solastnik teh nepremičnin in se kot tak tudi vpisal v zemljiško knjigo. Izločitev bi lahko uveljavljal le do delitve dediščine, do katere je prišlo v tem primeru že v zapuščinskem postopku.
Dopis dolžnikovega dolžnika N. sodišču prve stopnje ni dajal zadostne podlage za zaključek, da je upnica v obravnavanem postopku v celoti poplačana in posledično za ustavitev postopka izvršbe v celoti.
Tožeča stranka je v pravdi uspela v bistvenem in pretežnem delu, zavrnjeni del (dajatvenega) zahtevka predstavlja sorazmerno majhen del celotnega tožbenega zahtevka, pri čemer pa ta del ni povzročil nobenih posebnih stroškov.
142. čl. Zakona o zemljiški knjigi določa, da se zemljiškoknjižne parcele, ki so vpisane kot prekomejne parcele, po uradni dolžnosti prenesejo z vsemi obstoječimi vpisi v vložek tiste katastrske občine, v kateri ležijo.
ZIZ člen 37, 55, 37, 55. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
prekinitev izvršilnega postopka - nadaljevanje z dediči
Odločitev prvostopenjskega sodišča, da se postopek nadaljuje le zoper dedinjo E.D., ki je podedovala upnikove premičnine, ni nepravilen, tudi če je dedičev po pok. A.P. več. Bistveno je namreč, da pritožnica ne oporeka dejstvu, da je dedinja in s tem (v omejenem obsegu) odgovorna za zapustnikove dolgove in da predmet izterjave v tem postopku ni taka terjatev, ki bi jo lahko izpolnili le vsi dediči skupaj kot nujni sosporniki.
S tem, ko je sodišče prve stopnje narok opravilo, ne da bi bilo izkazano vabilo za toženo stranko, je storilo bistveno postopkovno kršitev, ki je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Stališče, da takse za drugo sodbo ni mogoče terjati, ker je zastarala taksna obveznost za prvo (kasneje razveljavljeno) sodbo, je napačno. Ker v obravnavanem primeru taksa za prvo sodbo sploh ni bila plačana, dolguje tožeča stranka celotno sodno takso za drugo sodbo.
Varščina, sedaj, ko je odlog izvršbe, dovoljen na podlagi 3. odst. 71. člena ZIZ, potekel, predstavlja le terjatev, ki jo ima dolžnik do Okrajnega sodišča. Izvršba na denarno terjatev dolžnika oziroma prenos denarne terjatve dolžnika pa je običajno izvršilno sredstvo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (30. člen ZIZ).
Zakon postavlja glede stroškov v ospredje načelo uspeha. Stranke, ki v pravdi propadejo, morajo zato nositi svoje in povrniti tudi nasprotnikove stroške (1. odst. 154. čl. ZPP). Tudi v primeru, če tožnik umakne tožbo, mora zato povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Vendar je določena izjema od tega pravila in sicer gre za situacijo, ko tožnik umakne tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek (1. odst. 158. čl. ZPP). Da je podana izjema od splošnega pravila, pa mora trditi in izkazati tožnik, ki je tožbo umaknil.