• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 50
  • >
  • >>
  • 301.
    UPRS Sodba I U 247/2023-32
    27.1.2025
    UP00084384
    ZON člen 84. ZKZ člen 20, 21.
    kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - krajinski park
    Če prodajalec tedaj, ko je dal ponudbo po ZKZ, ni izkazal, da predkupni upravičenec po ZON predkupne pravice ni uveljavljal, je dolžna upravna enota pred odobritvijo pravnega posla stranke pozvati, naj o tem predložijo dokazilo. Ni pa upravna enota pooblaščena, da namesto lastnika izvede postopek po ZON.

    Toženka zaradi zmotne uporabe predpisa pravno relevantnih dejstev, tj. ali je ponudbo po ZON dal lastnik zemljišč ali pa je bil pri tem dejanju neupravičeno zastopan in dejanja neupravičenega zastopnika kasneje ni odobril, ni ugotavljala. Zmotno je štela, da to ni pomembno.
  • 302.
    UPRS Sodba I U 1978/2024-7
    27.1.2025
    UP00086008
    ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
    Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je kot neutemeljeno mogoče zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh. Gre predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka (npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva).

    Glede na to, da tožnik vlaga Prošnjo za vložitev pravnega sredstva, ki ga ne more vložiti, je zadeva očitno nerazumna v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP in je Prošnjo toženka utemeljeno zavrnila.
  • 303.
    UPRS Sodba in sklep I U 106/2025-12
    25.1.2025
    UP00083996
    ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4.
    mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - kršitev hišnega reda - kršitev javnega reda in miru - ogrožanje varnosti - poseg v osebno svobodo - načelo sorazmernosti - začasna odredba
    V zvezi z upoštevanjem načela sorazmernosti je treba v obravnavani zadevi po presoji sodišča vzeti v obzir tudi, da je tožnik vsaj dejanje 13. 1. 2025 storil v stanju alkoholiziranosti, kar je priznal v upravnem postopku. To pomeni, da ima očitno težave z alkoholom, ob takih okoliščinah pa je logična dokazna ocena tožene stranke, da drugačen ukrep (omejitev gibanja na območje azilnega doma) ne pride v poštev, saj bi bil tožnik vrnjen v okolje, v katerem bi se kršitve glede na dosedanje izkušnje in navedeno tožnikovo psihično stanje nadaljevale in da je za preprečitev nadaljevanja teh dejanj treba nujno izreči najstrožji ukrep omejitve gibanja na Center za tujce.

    Izpodbijani akt ni nezakonit, zato tožnik težko popravljive škode v tem okviru ni uspel izkazati. Zakonita omejitev gibanja namreč ne pomeni nedopustnega posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS). V preostalem delu tožnik težko popravljivo škodo uveljavlja z argumentom pravice do učinkovitega sodnega varstva, če bi sodišče tožbi ugodilo. Ker je tožbo zavrnilo, niti ta razlog ni izkazan. S samim sklicevanjem na odvzem prostosti kot težko popravljivo škodo, ne da bi tožnik ob tem izkazal osebno okoliščino posebne ranljivosti, pa tudi ne more biti izkazana težko popravljiva škoda.8 Zato je sodišče zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
  • 304.
    UPRS Sodba I U 41/2025-11
    24.1.2025
    UP00084217
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 20, 20/1, 20/5.
    mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
    Tožnik navaja, da je iz odgovora Republike Hrvaške razvidno, da se šteje, da je prošnjo na Hrvaškem umaknil. Sodišče ugotavlja, da je ključno, da je Republika Hrvaške z dne 11. 11. 2024 sprejela odgovornost za obravnavo tožnika kot prosilca in sicer na podlagi člena 20(5) Uredbe Dublin III. To jasno izhaja iz njenega odgovora toženki z dne 11. 11. 2024. Skladno s prvim odstavkom te določbe prosilca, ki je prisoten v drugi državi članici brez dokumenta za prebivanje ali ki tam vloži prošnjo za mednarodno zaščito po umiku svoje prve prošnje, podane v drugi državi članici med postopkom določanja odgovorne države članice, država članica, v kateri je bila najprej vložena ta prošnja za mednarodno zaščito, ponovno sprejme pod pogoji iz členov 23, 24, 25 in 29 z namenom dokončanja postopka določanja odgovorne države članice.

    Tožnik ni navedel ničesar o tem, da bi imel posebej hudo poškodbo noge in da bi lahko zaradi predaje Republiki Hrvaški prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Na naroku je izpovedal, da v Sloveniji trenira nogomet. Po presoji sodišča zato toženka ni dolžna od Republike Hrvaške pridobiti posebno zagotovilo, da bo ustrezno poskrbela za tožnikovo zdravje.

    Tožnikove izjave ne izkazujejo, da bo v Republiki Hrvaški deležen nečloveškega ali poniževalnega ravnanja oziroma, da bo tam soočen s sistemskimi pomanjkljivostmi v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU.
  • 305.
    UPRS Sodba II U 119/2023-13
    24.1.2025
    UP00083065
    ZUP člen 4, 67, 67/1. ZProst člen 2, 7, 9, 9/1.
    sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - denarna nagrada - izjemni dosežki - točkovanje vloge - prostovoljstvo
    Ker gre pri vrednotenju vpetosti v aktivnosti družbenega življenja za stopnjevanje oblik udeležbe oziroma vključenosti v posamezne organizacije, je po presoji sodišča v primeru, če vlagatelj hkrati izpolnjuje dva ali več pogojev, treba točkovanje izvesti na način, da se vlagatelju prizna najvišja stopnja udeležbe v organizaciji.
  • 306.
    UPRS Sodba IV U 141/2022-35
    24.1.2025
    UP00083739
    ZUP člen 214. ZKZ člen 4, 107.
    ukrep kmetijskega inšpektorja - degradacija kmetijskega zemljišča - nekmetijska raba - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
    Ko je navajal podlago za odločitev, je prvostopenjski organ nejasno (skupaj) zgolj povzel vsebino 197. člena ZKZ, ne da bi pri tem razločno in nedvoumno pojasnil, ali je ukrep izrekel zaradi uporabe zemljišč v nekmetijske namene ali zaradi njihovega degradiranja ter na katera konkretna določila tega člena je posledično oprl svojo odločitev o sprejetem ukrepu. Ne zadošča, da se organ v obrazložitvi odločbe zgolj posplošeno sklicuje na pravno podlago, temveč mora jasno in določno navesti, katero konkretno določilo in zakaj je bilo podlaga za sprejeto odločitev.
  • 307.
    UPRS Sodba IV U 140/2021-19
    24.1.2025
    UP00084239
    ZVV člen 1, 2, 2-6, 2-7, 2a.
    vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - pogoji za priznanje pravice - kurir - razlaga materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka
    Stališče upravnega organa, da je kurirska služba izključena iz zakonskih podlag za priznanje statusa vojnega veterana, ni pravilno. Vendar pa je tudi opravljanje teh nalog ali dolžnosti pri obrambi RS treba ugotoviti in presoditi v okviru, kot ga določa ZVV. V ZVV so namreč določeni tudi drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se takim osebam lahko prizna status vojnega veterana.
  • 308.
    UPRS Sodba I U 1621/2024-7
    24.1.2025
    UP00085207
    ZBPP člen 1, 7, 24, 24/1, 24/3. KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c.
    brezplačna pravna pomoč - vsebinski kriterij - kazenski postopek - pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - dodelitev brezplačne pravne pomoči
    Pravica do obrambe z zagovornikom, kakor tudi pravica do poštenega sojenja s strani nepristranskih sodišč namreč predstavljata eno temeljnih ustavnih pravic. Namen je v sklopu navedenih pravic zagotoviti enakost strank v kazenskem postopku s tem, da ima obdolženec pri svoji obrambi pomoč neodvisnega pravnega strokovnjaka. S tega vidika je v kazenskih postopkih pravica do brezplačne pravne pomoči posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave in 6. členu EKČP. Tako Ustava in EKČP torej zahtevata, da je treba obdolžencu, ki si v kazenskem postopku ne more sam privoščiti zagovornika, to zagotoviti v obliki brezplačne pravne pomoči, v skladu z zakonom. Tako ne gre za brezpogojno podeljevanje pravic, kot to zmotno zatrjuje toženka.

    Ker je tožnica prosila za dodelitev BPP v postopku svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v zvezi s kaznivimi dejanji, za katere je zagrožena zaporna kazen, bi ji po presoji sodišča ob upoštevanju okoliščin in zahtev c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP, toženka morala zagotoviti pravico do BPP z zagovornikom, kolikor izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.
  • 309.
    UPRS Sodba II U 316/2022-8
    24.1.2025
    UP00083730
    ZUP člen 225.
    stroški postopka - upravni postopek - pravnomočnost - zamudne obresti
    V praksi izreki stroškovnih odločitev praviloma ne vsebujejo zavrnilnega dela, saj je v odločbi o povrnitvi stroškov a contrario vsebovana odločitev, da stranka nepriznani del stroškov krije sama. Zadostuje torej, da so razlogi glede nepriznanih stroškov vsebovani v obrazložitvi odločbe.

    Čeprav je prvostopenjski organ tožničinem zahtevku delno ugodil, delno pa ga je zavrnil, je treba upoštevati, da gre v osnovi še vedno za odločitev o istem zahtevku oziroma o isti pravici. Delna pravnomočnost je mogoča samo, če gre za zahtevke, glede katerih je mogoče v upravnem postopku sprejeti različne, medsebojno nepovezane odločitve, za kar pa po presoji sodišča ne gre v primeru, ko organ isti zahtevek delno zavrne, delno pa mu ugodi. Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS, ki delno pravnomočnosti veže na posamezno pravico oziroma obveznost, je po presoji sodišča nepomembno, da je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o stroških kot stranskem (in ne glavnem) zahtevku.
  • 310.
    UPRS Sodba III U 212/2021-25
    24.1.2025
    UP00083001
    ZSZ člen 58. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218/3. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Velenje (2012) člen 3, 4, 4/1, 4/2.
    nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče - zazidano stavbno zemljišče - odstranitev objekta
    Sodišče pritrjuje tožniku, da tudi odstranitev objekta pomeni gradnjo in posledično, da se je gradnja po gradbenem dovoljenju začela izvrševati z odstranitvijo obstoječega objekta. Ni namreč sporno, da je bil ta odstranjen. Za postopek odmere NUSZ pa ni pomembno, ali je gradnja izvedena po gradbenih predpisih, ki kot gradnjo štejejo tako odstranitev objekta kot novogradnjo, temveč ali se je (na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja) z gradnjo stavbe začelo. V smislu opredelitve stavbnega zemljišča kot zazidanega zemljišča lahko besedna zveza "začetek gradnje stavbe" po mnenju sodišča pomeni le novogradnjo oziroma gradnjo novega objekta, na kar pravilno opozarja tožena stranka. Razlikovanje med zazidanim in nezazidanim zemljiščem namreč temelji prav na tem, ali se na stavbnem zemljišču nahaja stavba ali ne. Če se na zemljišču stavba nahaja, gre za zazidano stavbno zemljišče, sicer pa je nezazidano. Izjema je zemljišče, na katerem se je gradnja stavbe šele začela; tudi to zemljišče se uvršča med zazidana stavbna zemljišča. Zato začetek gradnje stavbe v smislu drugega in tretjega odstavka 218. člena ZGO-1 in 3. ter 4. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Velenje lahko pomeni le začetek novogradnje, ne pa (že) odstranitev objekta (kar se po gradbenih predpisih sicer šteje za gradnjo). Ob upoštevanju predpisov, ki urejajo NUSZ, ima odstranitev objekta za posledico, da tega na zemljišču ni več in gre zato (ob odmeri NUSZ) za nezazidano stavbno zemljišče. Odstranitev prej obstoječega objekta je zato pravno pomembno dejstvo le v toliko, da z njegovo odstranitvijo postane nepremičnina nezazidano stavbno zemljišče. Ali je nepremičnina po odstranitvi objekta (znova) postala zazidano stavbno zemljišče, pa je odvisno od tega, ali so bila izvedena tudi nadaljnja dejanja, usmerjena v gradnjo nove stavbe, torej izvrševanje tistega dela gradbenega dovoljenja, v katerem je tožniku (in A. A.) na zemljišču s parc. št. 000 in 111, obe k.o. Velenje, dovoljena novogradnja enostanovanjske stavbe.
  • 311.
    UPRS Sodba II U 436/2022-19
    24.1.2025
    UP00084990
    ZNB člen 22č. ZUP člen 9, 190, 190/3, 214.
    obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - razlogi za opustitev cepljenja - strokovno mnenje komisije - obrazložitev odločbe - pravica do izjave
    Ker se izpodbijana odločba zgolj sklicuje na mnenje in ne vsebuje nobenih odgovorov na uveljavljane razloge tožnikov (glede nezaželenih učinkov po predhodnem odmerku cepiva A). zlasti pa tudi ne na njune izčrpne pripombe na mnenje Komisije, je bila tožnikom kršena pravica do izjave, kot izhaja iz 9. člena ZUP.
  • 312.
    UPRS Sodba in sklep I U 108/2025-13
    24.1.2025
    UP00084236
    ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/3, 8/3-d.
    mednarodna zaščita - pridržanje - znatna nevarnost pobega prosilca - odstranitev iz države - begosumnost - nujnost in sorazmernost ukrepa - začasna odredba
    Iz besedila zakonske določbe tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 izhaja, da morajo biti za izrek ukrepa omejitve gibanja kumulativno izpolnjeni trije pogoji: (1) da je bilo prosilcu gibanje (že) omejeno zaradi postopka vračanja v skladu z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, ali pred izvršitvijo stranske sankcije izgona tujca iz države ali ukrepa prepovedi vstopa, da bi se izvedel in izvršil postopek vrnitve ali postopek odstranitve; (2) da je mogoče utemeljeno domnevati, da je prosilec prošnjo za mednarodno zaščito vložil samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve; in (3) da je imel prosilec možnost zaprositi za mednarodno zaščito.

    Tožnik je zahtevek vložil šele dan zatem, čeprav je to možnost imel že pet let prej. Po oceni sodišča že ta okoliščina, ob tem, da tožnik ne izpodbija ugotovitev toženke, da ni imel nobenih novih ali spremenjenih okoliščin glede prošnje za mednarodno zaščito, jasno kaže na to, da gre za zlorabo omenjenega instituta in oviranje odstranitve iz države. Tako je logičen sklep, da namen tožnika nedvomno ni čakati na odločitev toženke, niti ni pričakovati njegovega sodelovanja z njo. Omejitve gibanja tožnika tako ni mogoče preprečiti z milejšim ukrepom pridržanja na območje oziroma prostore azilnega doma (ali njegove izpostave). Ta, za razliko od pridržanja v Centru za tujce, ne preprečuje nenadzorovanih odhodov s tega območja in s tem tudi iz Republike Slovenije. Ni sporno, da je tožnik v preteklosti (novembra 2019) samovoljno že zapustil Republiko Slovenijo, še preden je ta odločila o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, zaradi česar je bil postopek pravnomočno ustavljen. Tožnik tudi ne navaja konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bi bilo z milejšimi ukrepi, za katere se zavzema, mogoče doseči cilj, to je izpeljati postopek glede njegovega zahtevka. Zato je tudi po oceni sodišča utemeljen sklep toženke, da bo le s pridržanjem na prostore Centra za tujce mogoče zagotoviti, da ostal na območju Republike Slovenije, dokler ne bo odločeno o njegovem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite. Ukrep je sorazmeren in ustreza okoliščinam individualnega primera tožnika.

    Izpodbijani akt ni nezakonit, zato tožnik težko popravljive škode v tem okviru ni uspel izkazati. Zakonita omejitev gibanja namreč ne pomeni nedopustnega posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave). V preostalem delu tožnik težko popravljivo škodo uveljavlja z argumentom pravice do učinkovitega sodnega varstva. To sodišče je že pojasnilo, da zgolj s sklicevanjem na odvzem prostosti kot težko popravljivo škodo, ne da bi tožnik ob tem izkazal osebno okoliščino posebne ranljivosti, ne more izkazovati težko popravljive škode. Zato je tudi predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
  • 313.
    UPRS Sodba II U 222/2023-30
    23.1.2025
    UP00082476
    ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3. ZGD-1 člen 39, 39/3. ZPosS člen 2, 2/3. ZVO-1 člen 6, 160, 160/3, 160/2.
    dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - okoljski podatki - javnost podatkov
    Plačilo končnega uporabnika izvajalcu občinske gospodarske javne službe za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema se šteje za podatek o porabi javnih sredstev v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

    Za javnega velja tudi podatek o plačilu tožnice za odvajanje in čiščenje odpadne industrijske vode, čeprav se ta storitev, ki jo tožnici zagotavlja organ, izvaja kot njegova tržna dejavnost, torej izven sistema občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode.

    Pojem t.i. okoljskih podatkov, ki so po zakonu absolutno javni, se v praksi Informacijskega pooblaščenca kot tudi v upravno sodni praksi razlaga široko. Dostop javnosti do podatkov o okolju (t.i. pravica do obveščenosti v okoljskih zadevah) je namreč predpogoj za uresničevanje drugih temeljnih procesnih pravic, ki jih mednarodno ter nacionalno okoljsko pravo zagotavlja posameznikom na področju okoljskih zadev. V ta namen je bila v ZDIJZ tudi sprejeta določba druge alineje tretjega odstavka 6. člena, ki je okoljskim podatkom določila status absolutno javnih podatkov. Po navedeni določbi se za okoljske podatke, ki morajo biti v vsakem primeru dani na voljo prosilcu, ne štejejo zgolj podatki o emisijah v okolje, odpadkih, nevarnih snoveh v obratu in podatki iz varnostnega poročila, pač pa tudi drugi okoljski podatki, določeni v zakonu o varstvu okolja, na katerega napotuje ZDIJZ.

    Med podatke o naravnih virih in torej okoljske podatke sodi tudi podatek o količini vode, ki jo je v zadnjih desetih letih od dneva vložitve zahteve iz javnega vodovodnega omrežja porabila tožnica. Voda je namreč kot del naravnega okolja eden od naravnih virov, katerega raba predstavlja poseg v okolje oziroma njegovo obremenitev.

    Informacija o količinah odvedene in v čistilni napravi očiščene odpadne (komunalne ali industrijske) vode predstavlja podatek, ki se nanaša na okolje, in za katerega ima javnost po drugi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi z določbami zakona o varstvu okolja prevladujoč interes, da se z njim seznani.
  • 314.
    UPRS Sodba II U 373/2024-9
    23.1.2025
    UP00083423
    ZBPP člen 26, 26/2, 28, 28/2, 28/2-1, 28/2-2. ZKP člen 412, 412/1, 413, 413/1, 414, 414/3.
    brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - odločanje o obnovi postopka
    Ob upoštevanju dejstva, da ob vložitvi zahteve za obnovo kazenskega postopka še ni jasno, kakšna bo odločitev zunajobravnavnega senata, je po presoji sodišča dopustno dodeliti brezplačno pravno pomoč samo za to fazo postopka, t. j. za odločanje zunajobravnavnega senata o obnovi postopka kot izrednem pravnem sredstvu zoper pravnomočno odločitev kazenskega sodišča.

    Neutemeljene so tožbene navedbe, da postopek v zvezi z obnovo postopka in kazenski postopek potekata na isti (prvi) stopnji sojenja in da gre zato za isto fazo postopka, saj imata zunajobravnavni senat (četudi je le-ta organiziran znotraj istega stvarno in krajevno pristojnega sodišča) in senat kazenskega sodišča oziroma sodnik posameznik v kazenskem postopku na prvi stopnji bistveno različne pristojnosti, pri čemer zunajobravnavni senat v zakonsko določenih primerih odloča tako o pritožbah zoper sklepe prvostopnega sodišča kot tudi o nekaterih drugih vprašanjih, vezanih na kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje.
  • 315.
    UPRS Sodba in sklep I U 33/2023-9
    23.1.2025
    UP00085139
    ZTro-1 člen 93.
    trošarine - vračilo trošarine za komercialni namen - pogoji za vračilo - gradbeništvo - gradbena dejavnost
    Pojem "statičen delovni stroj" iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1 po presoji Vrhovnega sodišča lahko pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični in niso le parkirani. Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa ali pa so premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični in zato ne morejo biti opredeljeni kot statični (stacionarni) delovni stroji.
  • 316.
    UPRS Sodba in sklep I U 1565/2023-14
    23.1.2025
    UP00084378
    ZTro-1 člen 93, 93/1.
    trošarine - vračilo trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - gradbeništvo
    Izraz "statičen", ki ga uporablja slovenski zakon v prvem odstavku 93. člena ZTro-1, pomeni enako kot izraz "stacionaren", uporabljen v slovenskem prevodu b) točke drugega odstavka 8. člena Direktive 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije. Direktiva torej statičnih delovnih strojev ne opredeljuje na način, kot to uveljavlja tožnik. Pojem "statičen delovni stroj" iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1 po presoji Vrhovnega sodišča lahko pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični in niso le parkirani. Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa ali pa so premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični in zato ne morejo biti opredeljeni kot statični (stacionarni) delovni stroji.
  • 317.
    UPRS Sklep I U 341/2024-17
    23.1.2025
    UP00085400
    ZPP člen 105a, 105a/3. ZUS-1 člen 34, 34/2.
    upravni spor - procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - ustavitev postopka
    Skladno z opozorilom sodišča v sklepu I U 341/2024-3(k) z dne 8. 5. 2024 je rok za plačilo sodne takse začel teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa. Sklep je bil tožniku vročen 15. 5. 2024, 15-dnevni rok za plačilo sodne takse pa se je iztekel 30. 5. 2024. Iz uradnega zaznamka uradne osebe izhaja, da taksa za tožbo do dne 23. 1. 2025 ni bila plačana.
  • 318.
    UPRS Sodba III U 239/2024-17
    23.1.2025
    UP00084116
    ZBPP člen 24, 24/3.
    brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zahteva za varstvo zakonitosti - očitno nerazumna zadeva
    Tožnik nima prav, kolikor meni, da toženka ni imela pravne podlage za vsebinski preizkus zadeve, ki ga je opravila na podlagi nosilnih razlogov iz sodbe, v zvezi s katero želi tožnik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ter njihove primerjave z razlogi, ki jih želi tožnik uveljavljati s to zahtevo.
  • 319.
    UPRS Sodba I U 810/2022-9
    23.1.2025
    UP00084369
    ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126.
    prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - zastaranje
    Davčni organ je pravilno začel predmetno davčno izvršbo, saj so bile za začetek davčne izvršbe izpolnjene vse procesne predpostavke: podani so bili izvršljivi izvršilni naslovi in ugotovljeno neplačilo terjanih obveznosti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa.
  • 320.
    UPRS Sodba II U 219/2023-11
    23.1.2025
    UP00082753
    ZUP člen 221, 221/4.
    javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - delna ugoditev predlogu - začasna odločba
    Tožena stranka se ne more sklicevati na dejstvo, da gre za začasno odločbo in bo dokončna višina sredstev ugotovljena s posebno odločbo o glavni stvari. Ker je prvostopenjski organ zoper začasno odločbo dal tudi možnost pritožbe in gre za odločbo v smislu 221. člena ZUP, pomeni, da tak akt ob izpolnjevanju vseh procesnih predpostavk postane tudi izvršljiv. Zato ima po vsebini značaj samostojne odločbe. Tako velja tudi za začasno odločbo, da so spoštovana vsa procesna pravila in da je dejansko stanje popolno ugotovljeno, na podlagi podatkov, ki obstajajo takrat, ko se izda.
  • <<
  • <
  • 16
  • od 50
  • >
  • >>