Ob upoštevanju ureditev v ZUreP-2 je relevantno stališče iz ustaljene sodne prakse (ki sicer temelji na določilih ZUreP-1), skladno s katero se šele v drugi fazi razlastitvenega postopka (tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi) ugotavlja, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepremičnini izpolnjeni (vsebinski) pogoji, ki se nanašajo na tako imenovano konkretno javno korist, tj. ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Že iz navedenega stališča tako izhaja, da se tudi po ZUreP-2 konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dodelitvi pripravljanih del (201. člen ZUreP-2) ne presoja, saj se ša presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi (203. člen ZUreP-2).
ZBPP člen 10, 13, 14, 24. ZUPJS člen 18. ZMV-1 člen 3, 3/1, 3/1-33, 3/1-16. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-6b.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski pogoj - osebno vozilo - vrednost vozila
Katero vozilo je osebni avtomobil je odvisno od njegove kategorije in ne od tega, koliko je v uporabi. Toženka je zato s tem, ko vrednosti osebnega vozila volksvagen do višine 28 kratnika osnovnih zneskov minimalnega dohodka ni odštela od vrednosti premoženja, ker je štela, da so osebna vozila zgolj tista, ki se pogosto oziroma vsakodnevno uporabljajo za prevoz, zmotno uporabila predpis.
Okoliščine, ali naj bi bila stranka, ki prosi za BPP "sposobna", da se v postopku zastopa sama, po 24. členu ZBPP niso pravno relevantne. Tožnik pravilno opozarja, da to niti po nobeni drugi odločbi ZBPP ni odločilno. Zakon pogoje za dodelitev BPP določa v 10. in 13. členu, v katerih pogoj, da se prosilec ni sposoben zastopati sam oziroma so njegove vloge nepopolne, ni določen.
O zahtevku tožnika odloča tožena stranka in ne strokovna komisija. Odloča namreč vedno pristojni organ z ustrezno odločbo, ki mora biti obrazložena skladno s prvim odstavkom 214. člena ZUP. Tudi prvi in tretji odstavek 21. člena ZOA jasno določata, da je komisija le izvedenski organ, ki izdela mnenje o vsebini in številu ur osebne asistence. Na podlagi mnenja komisije pristojni CSD izda odločbo o pravici do osebne asistence, v kateri določi obseg in vrsto storitev osebne asistence (peti odstavek 20. člena ZOA). Da pa je odločba lahko ustrezno obrazložena, je pred njeno izdajo treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP).
ZIntPK člen 4, 13. ZUP člen 213, 213/1, 237, 237/2, 237/2-7.
korupcija - preprečevanje korupcije - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - funkcionar - stroški nočitve - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - izrek odločbe
Z nedoločenim izrekom oziroma kopičenjem dejstev v izreku, ki niso hkrati opis očitanega ravnanja, je izrek nejasen, posledično pa se zaradi nejasnega izreka tožniku zmanjšuje možnost učinkovite obrambe.
Ugotovitve toženke so nejasne, zato se posledično izpodbijanega akta ne da preizkusiti, kar pomeni kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZBPP člen 7, 24, 24/1, 24/3. URS člen 29, 29-2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagrožena kazen zapora - zagovornik v kazenskem postopku
Pri presoji kriterijev iz 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah je treba zadeve, v zvezi s katerimi je vložena prošnja za BPP, razumno presojati z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec, To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje ni niti nepravično niti nemoralno.
Zagrožen odvzem prostosti oziroma zaporna kazen je praviloma že sama po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravna pomoč
Brezplačna pomoč se lahko dodeli le za tista dejanja pravne pomoči, ki so bila opravljena vsaj dan kasneje, kot je bila vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč.
Zatrjevana okoliščina, da verjetno tožnici ni moglo biti znano, da založen predujem za stroške sodnega tolmača ne bo zadostoval za dejanja sodnega tolmača, ne more vplivati na drugačno razlago drugega odstavka 11. člena ZBPP.
Nasprotna stranka ni oporekala, da je ponudnica storitev informacijske družbe. Prav tako ni zanikala, da je zavezanka prirejala igre na srečo v Republiki Sloveniji. To je bilo zavezanki z odločbo predlagatelja prepovedano. Slednji je ugotovil, da te prepovedi zavezanka ni spoštovala. Opisana dejstva predstavljajo dejansko podlago za uporabo prvega odstavka 107.a člena ZIS. Sodišče je zato nasprotni stranki (ponudnici storitev informacijske družbe) odredilo omejitev dostopa do spletnih strani.
URS člen 3, 3/a, 8. ZTuj-2 člen 56, 56/1. ZZSDT člen 38, 38/2. ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 214.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev dovoljenja - zdravstveno zavarovanje - umik soglasja - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka, ki je pristojna za odločanje o podaljšanju enotnega dovoljenja za bivanje in delo, pred odločitvijo, da bo odločala v skrajšanem postopku, ni preverila oziroma iz podatkov v spisu oziroma iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da je preverila, ali je bilo tožniku pravilno vročeno omenjeno obvestilo. V spisu tega obvestila ni, ni niti povratnice o prejemu niti ni navedbe v izpodbijanem aktu, da je ZRSZ obvestilo vročal tujcu po oglasni deski. Tožnik v tožbi pravi, da ne ve, da bi prejel omenjeno obvestilo ZRSZ. Zato v izpodbijanem aktu ni vseh potrebnih dejstev in razlogov, na podlagi katerih bi sodišče lahko presojalo zakonitost uporabe določila drugega odstavka 38. člena ZZSDT z vidika pravice do izjave oziroma obrambe, kot jo razlaga Sodišče EU v zadevah, ko država članica EU izvaja pravo EU.
Gre za nesorazmeren poseg v pravico do obrambe glede tega, da tožniku delovno razmerje sploh ni prenehalo, preden je bil izdan upravni akt. To sta procesni kršitvi v tem konkretnem primeru.
Sodišče EU je posebej izpostavilo, da mora imeti tujec, ki "nezakonito" biva v državi možnost, da se izreče glede načinov in roka za prostovoljni odhod (na primer gleede dolžine prebivanja, morebiti šoloobvezni otroci, družinske ali druge socialne vezi). To isto mora veljati tudi za tujca, ki zakonito biva na ozemlju države članice EU. To pomeni, da je bilo z izpodbijanim aktom oziroma načinom odločanja poseženo v samo bistvo pravice do izjave tožnika.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - objekt daljšega obstoja - dokaz - pravica do izjave - odprava odločbe
Organ ni upošteval pisne izjave, pa bi moral, kot v tožbi pravilno uveljavlja tožnik. Glede na to, da gre za relevanten dokaz, opustitev izvedbe tega dokaza predstavlja kršitev, ki bi lahko vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe in na pravilno ter popolno ugotovljeno dejansko stanje.
Dejstva, ki se glede na čas svojega nastanka nanašajo na obveznosti prodajalcev po tem, ko do dejanskega prenosa lastninske pravice ni prišlo, ne morejo vplivati na odločitev sodišča v tej zadevi.
igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa ni podala nobenih navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
davek od dohodka iz kapitala - prikrito izplačilo dobička - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje tožbe - nujno enotno sosporništvo
Po presoji sodišča tožnica ne more vložiti samostojne tožbe zoper izpodbijano odločbo, saj je bila le-ta izdana družbi A., d.o.o. kot plačnici davka, ki za naloženo davčno obveznost odgovarja namesto davčnega zavezanca (tj. med drugimi tudi tožnice) po 59. členu ZDavP-2. Ker pa tožnici kot davčni zavezanki zaradi dokončnosti davka, odmerjenega plačnici davka, ne bo na voljo drug postopek, v katerem bi lahko uveljavljala ugovore, ki se nanašajo na obračun davčnega odtegljaja (denimo v postopku odmere dohodnine ali obnove odmere dohodnine), je imela tožnica možnost sodelovati v davčnem postopku izdaje izpodbijane odločbe, ki ga je prvostopenjski organ vodil pri plačnici davka. To možnost je tožnica tudi izkoristila, v postopku družbe A. je imela položaj stranske udeleženke. To pa hkrati pomeni, da se o izpodbijani odločbi lahko sprejme le ena sodna odločitev, saj tako A., d.o.o. kot tožnica izpodbijata isto odločbo prvostopenjskega organa, s katero je bil A., d.o.o. naložen davek v obliki davčnega odtegljaja od dohodka, ki se obdavči kot dividenda. V primeru tožnice in drugih davčnih zavezancev ter družbe plačnice davka gre za nujno enotno sosporništvo, saj je sodno odločitev o izpodbijani odločbi mogoče sprejeti le enotno za družbo plačnico davka in davčne zavezance.
Tožnica v tem primeru ni upravičena do uveljavljanja sodnega varstva v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1. Izpodbija namreč ravnanja upravnega organa (agencije) v formaliziranem upravnem postopku, ki se konča z izdajo odločbe, zoper katero je, če posega v njen pravni položaj, dopustno sodno varstvo. Subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1 pa ni namenjen temu, da bi sodišče še pred izdajo upravnega akta presojalo, ali upravni postopek poteka zakonito in v skladu z Ustavo.
Tožnica morebitno utrpljeno škodo zaradi nezakonitega ravnanja toženke, ki v okviru primarnega sodnega varstva ne bi bila sanirana, lahko uveljavlja s tožbo po 26. členu Ustave.
trošarine - vračilo trošarine za energente - pogoji za vračilo - evidenca - dokazno breme
Po presoji sodišča je bistvo očitka v dejstvu, da zaradi uničenja sprotnih evidenc v zadevi ni bilo mogoče ugotoviti, kako je tožnik prišel do podatkov v tabelah, ki jih je predložil zahtevku, prav tako pa tožnik z ostalimi listinami ni uspel dokazati vsebinskih pogojev za vračilo dela trošarine iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1.
Vse evidence, ki jih je tožnik predložil v postopku, so prepisane, zato mesebojno ujemanje podatkov v teh prepisanih evidencah, tudi po oceni sodišča, ne zadošča za odpravo dvoma v verodostojnost podatkov v obravnavani zadevi.
ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja delovnega procesa - zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu
Ni sporno, da so delavci B., d.o.o. izvajali dejavnost glavne pisarne v prostorih tožeče stranke in z njenimi delovnimi sredstvi. Sporno pa je, ali je delovni proces, ki so ga izvajali ti delavci, glede na predloženo pogodbo o opravljanju storitev glavne pisarne šteti za delovni proces tožeče stranke. Tožeča stranka je v postopku predložila pogodbo o opravljanju storitev glavne pisarne, iz te pogodbe in izjave direktorice pa bi izhajalo, da je tožeča stranka delovni proces glavne pisarne izločila iz svoje organizacije in ga ne opravlja več.
pridobitev državljanstva - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - enoletno neprekinjeno bivanje v rs - nedoločen pravni pojem - dokazna ocena - prosti preudarek
Zakonodajalec RS je za relevantno obdobje predpisal "vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje" in ne obdobje v času postopka in odločanja organa prve stopnje, ravno iz razloga varovanja otrokovih koristi. Čas oziroma daljši potek časa odločanja s strani pristojnega organa o pravici ali pravni koristi mladoletnika namreč ne sme imeti vpliva na pravice oziroma koristi otroka (mladoletnika), kakor tudi ne na pravno varnost in načelo enakosti pred zakonom.
Pogoj neprekinjenega življenja (v RS pri roditelju vsaj eno leto pred vložitvijo vloge) je nedoločni pravni pojem, zato je skladno z zakonom ocena, ali je ta v tožnikovem primeru izpolnjen, primarno prepuščena organu, ki odloča o sprejemu v državljanstvo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - procesna jamstva - zagovornik - procesna kršitev - začasna odredba - poseg v osebno svobodo - težko popravljiva škoda
Iz zapisnika o ustnem ukrepu omejitve gibanja z dne 14. 10. 2024 ni razvidno, da bi bil tožnik povprašan po tem, ali želi imeti zaslišanje v navzočnosti pravnega zastopnika. Zaslišanje je potekalo brez navzočnosti zastopnika. Tudi na zaslišanju na sodišču je tožnik povedal, da ga v zvezi s pravnim zastopnikom niso vprašali v azilnem domu, ampak v Centru za tujce, iz česar je mogoče sklepati, da je pooblaščenko dobil šele za potrebe tega upravnega spora. Iz navedenih razlogov sodišče meni, da je v postopku prišlo do kršitev pravil postopka, ker tožniku pri odvzemu prostosti ni bilo zagotovljeno procesno jamstvo, ki izhaja iz 19. člena Ustave RS.
Ob odpravi izpodbijanega sklepa bi nadaljnja omejitev gibanja pomenila nedopusten poseg v pravico do osebne svobode, kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 50, 50/6. ZCes-1 člen 97, 97/1, 97/2, 97/3, 99, 99/1, 99/2. ZUP člen 43, 43/1, 4/4, 43/4, 260, 263, 263/1, 263/1-1, 263/1-5, 265, 267, 267/1, 267/2.
priključitev na javno cesto - soglasje občine - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo - subjektivni rok
Organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo postopka, mora, ko prejme predlog, tega najprej formalno preizkusiti, kot to določa ZUP. Takšno stališče je ustaljeno tudi v ustavnosodni (glej odločbo Ustavnega sodišča U-I-405/22-12 z dne 4. 7. 2024) in upravnosodni praksi (prim. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 265/2013 z dne 17. 3. 2015 ter sodbe Upravnega sodišča I U 1476/2012 z dne 13. 6. 2013, I U 1544/2014 z dne 10. 6. 2015 in I U 919/2019 z dne 7. 5. 2020).
davek na dediščine in darila - premičnina - darilo - prenos deleža
Za obdavčitev v primeru daril, volil, izročilnih pogodb, pogodb o dosmrtnem preživljanju in o preužitku je v zakonu podana podlaga. Ni pa v ZDDD po presoji sodišča splošne pravne podlage za obdavčitev vseh neodplačnih transakcij, kot trdi toženka. Tudi določilo iz prvega odstavka 4. člena ZDDD, ki ga toženka citira, predstavlja, kot izhaja že iz njegovega naslova, posebno določbo v primeru razdelitve solastnine, zato po presoji sodišča na njegovi podlagi ni mogoče utemeljevati obdavčitve neodplačnih transakcij na splošno.
začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta - težko popravljiva škoda - pasivnost tožene stranke - domneva priznanja neprerekanih dejstev
Po presoji sodišča je tožeča stranka obstoj škode in njeno težko popravljivost v primeru izvršitve izpodbijane odločbe izkazala s stopnjo verjetnosti. V predlogu za izdajo začasno odredbe je namreč obstoj težko popravljive škode utemeljevala z dejstvom, da bi rušenje objekta pomenilo tudi škodo na ostalih sosednjih objektih, ki se obravnavanega držijo s skupno steno, in so med drugim v njeni lasti. Hkrati je navedla tudi, da bi poleg škode, ki bi nastala inšpekcijskemu zavezancu (stroški rušenja objekta v višini vsaj 3.000,00 EUR in vrednost objekta v višini 15.000,00 EUR), škoda na ostalih objektih po laični oceni znašala vsaj še 15.000,00 EUR, pojasnila pa je tudi, da objekti stojijo že desetletja.
Ker toženka na predlog za izdajo začasne odredbe ni odgovorila, se zatrjevana dejstva štejejo za neprerekana in dokazana, zato je ob sprejemanju navedenih dejstev kot resničnih po presoji sodišča izkazan obstoj težko popravljive škode ob izvršitvi inšpekcijske odločbe, kot temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe.