• Najdi
  • <<
  • <
  • 41
  • od 50
  • >
  • >>
  • 801.
    UPRS Sodba I U 604/2022-9
    4.3.2025
    UP00092447
    ZKme-1 člen 56
    javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - program razvoja podeželja - dvofazni postopek - zahtevek za izplačilo sredstev - delna zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev - uporaba prava veljavnega ob nastanku razmerja - napačna uporaba materialnega prava

    Odločba o pravici do sredstev je bila izdana 22. 1. 2018, ko so bila v veljavi Navodila z dne 2. 2. 2018. Ob upoštevanju navedenih navodil so bila tožeči stranki odobrena sredstva za stroške, ki so bili predvideni v dokumentaciji. Zato bi morala toženka pri presoji utemeljenosti zahtevka za izplačilo sredstev upoštevati Navodila z dne 2. 2. 2018. Nenazadnje so bila ta navodila še vedno v veljavi ob oddaji zahtevka, tj. 29. 10. 2021, zato tožeča stranka ob priglasitvi stroškov niti ni mogla postopati drugače, kot z upoštevanjem starih navodil.

  • 802.
    UPRS Sodba I U 1059/2022-15
    3.3.2025
    UP00083812
    ZUP člen 65, 65/5. EZ-1 člen 375, 375/1, 375/2, 415.
    energetika - finančna pomoč za tekoče poslovanje - stvarna pristojnost - zmotna uporaba materialnega prava
    Tožnik torej ni opravil predhodnega postopka v skladu s 415. členom EZ-1, saj je obravnavano zahtevo vložil pri toženki pred vložitvijo zahteve pri operaterju trga. Poleg tega je tožnik z obravnavano zahtevo in njeno dopolnitvijo zahteval izdajo dopolnilne odločbe, kar pomeni, da obravnavana zadeva ni spor med uporabnikom sistema in operaterjem trga, kot to pravilno navaja tožnik. Zato je toženka pri presoji stvarne pristojnosti zmotno uporabila 413. člen EZ-1, saj je v obravnavani zadevi treba uporabiti 220. člen ZUP o dopolnilni odločbi, v skladu s katero je za odločanje o izdaji dopolnilne odločbe pristojen organ, ki je odločal v prvotni odločbi. Za odločanje v obravnavani zadevi je pristojna toženka, saj je ta odločala tudi o znižanju podpore z odločbami o znižanju pomoči.
  • 803.
    UPRS Sodba II U 357/2022-17
    3.3.2025
    UP00087969
    Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2/1, 2/1-23. ZIN člen 90, 90/6.
    javno naročanje - javni razpis - izbrani ponudnik - začetek izvajanja del - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava - vabilo k sklenitvi pogodbe
    Ne glede na to, če je naročnik prejel dopustno ponudbo, s tem še ni zavezan k sklenitvi pogodbe o oddaji javnega naročila. Ta pravica je skladna z obligacijskimi pravili, po katerih oseba ni zavezana k slenitvi pogodbe, dokler ne izkaže svoje dokončne volje za sklenitev pogodbe oziroma ne poda ponudbe. Objava obvestila o oddaji javnega naročila nima narave ponudbe po 22. členu OZ in zato naročnika vse do pravnomočnosti ne zavezuje.
  • 804.
    UPRS Sodba I U 1882/2023-8
    3.3.2025
    UP00088418
    ZOA člen 20, 20/5. ZUP člen 9, 138, 138/1, 146, 146/4, 214, 237, 237/1, 237/1-3, 237/1-7, 237/2.
    osebna asistenca - pravica - pravica do izjave - obrazloženost odločbe - pomanjkljivo obrazložena odločba
    Odločba prvostopenjskega organa, razen sklicevanja na mnenje strokovne komisije, ne vsebuje nobene obrazložitve, glede katerih aktivnosti tožnica ne potrebuje pomoči. Drugostopenjski organ je v postopku reševanja pritožbe ponovno pridobil mnenje strokovne komisije, vendar ga tožnici ni posredoval v izjasnitev, s tem pa je tudi drugostopenjski organ storil bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke prvega odstavka 237. člena ZUP. V obrazložitvi pa se ni opredelil tudi do tožničinih vsebinskih navedb o potrebah, ki so bile v nasprotju z mnenjem komisije.

    Organ je dolžan tožnika še pred izdajo odločbe seznaniti z mnenjem strokovne komisije in mu omogočiti, da se o njem v postopku izjavi. Seznaniti ga mora z vsemi podatki, ki lahko vplivajo na priznanje pravice do osebne asistence in na določitev števila ur osebne asistence, ter mu dati možnost, da se o njih izjavi. Enako velja za ocenjevalni obrazec, ki je bil podlaga za izdelavo mnenja.

    Komisija je le izvedenski organ, ki izdela mnenje o vsebini in številu ur osebne asistence, ni pa komisija tista, ki odloča. Odloča namreč vedno pristojni organ CSD, ki mora svojo odločitev obrazložiti skladno s prvim odstavkom 214. člena ZUP.
  • 805.
    UPRS Sodba III U 40/2025-28
    3.3.2025
    UP00085049
    ZTuj-2 člen 68, 76, 76/2, 79a.
    omejitev gibanja tujcu - pogoji za omejitev gibanja tujcu - nevarnost pobega
    Kot pravilno izpostavlja tožnik in je razvidno iz upravnih spisov zadeve, je bila sicer tekom dosedanjega pridržanja ugotovljena njegova istovetnost. Ta razlog za omejitev gibanja torej ni več podan in zato ni več utemeljeno sklicevanje na drugi odstavek 76. člena ZTuj-2. Vendar podlaga za ukrep omejitve gibanja ni podana le v primeru iz te zakonske določbe, pač pa je podana tudi po prvem odstavku 76. člena ZTuj-2, ki ga je treba uporabiti ob hkratnem upoštevanju določb Direktive o vračanju. To pomeni, da je omejitev gibanja tujcu, ki je v postopku vračanja po določbah ZTuj-2, (še) utemeljena, kolikor to zahteva priprava vrnitve oziroma izvedbe postopka odstranitve, zlasti če obstaja nevarnost tujčevega pobega ali se tujec izogiba ali ovira pripravo vrnitve ali postopek odstranitve.
  • 806.
    UPRS Sodba II U 39/2025-6
    3.3.2025
    UP00084731
    ZBPP člen 34, 34/2. ZUP člen 55, 67, 67/1, 88, 88/1.
    brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge - dopolnitev vloge - vročanje - vročanje po pooblaščencu
    Vezano na okoliščino, da pooblaščeni odvetnik v vlogi za brezplačno pravno pomoč ni predložil novega pooblastila stranke za zastopanje, sodišče pritrjuje tožniku, da bi morala toženka, če pooblastilo ni bilo dano, pozvati tožnika oziroma pooblaščenca k predložitvi pooblastila in nato v odvisnosti od tega, ali bi odvetnik predložil pooblastilo za zastopanje ali ne, nadaljevati s postopkom na način, da bi poziv za dopolnitev vročala odvetniku (v kolikor bi ta predložil ustrezno pooblastilo) ali tožniku osebno (če odvetnik ustreznega pooblastila ne bi predložil).
  • 807.
    UPRS Sodba II U 256/2023-16
    3.3.2025
    UP00084752
    ZSZ člen 59, 59/1. ZGO-1 člen 218, 218/2.
    nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - cerkve in druge verske skupnosti - stavbna zemljišča
    ZGO-1 je z novo opredelitvijo stavbnih zemljišč določil tudi izjeme, ki se zaradi vrste dopustne gradnje (objekti gospodarske javne infrastrukture) oziroma zaradi namena njihove uporabe (potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave) ne štejejo za zazidana ali nezazidana stavbna zemljišča. S tem so bile izjeme, določene v prvem odstavku 59. člena ZSZ/84, po vsebini predrugačene z ureditvijo v ZGO-1, ki v 218. členu iz obveznosti plačila nadomestila (za razliko od ureditve v ZSZ/84) ni izvzela zazidanih stavbnih zemljišč, na katerih se nahajajo stavbe, ki jih verske skupnosti uporabljajo za svojo versko dejavnost.

    Določba prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 se pri odmeri nadomestila tudi za leto 2022 več ne uporablja, saj je bila po načelu lex posterior derogat legi priori razveljavljena že z začetkom veljave ZGO-1 (s 1. 1. 2003), ki je v drugem odstavku 218. člena kot kasnješi predpis drugače opredelil izjeme od odmere nadomestila kot ZSZ/84 v prvem odstavku 59. člena.

    Ker zakonodajalec obdavčitve nepremičnin v Republiki Sloveniji vse od sprejema odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-313/13-86 zakonsko ni uredil drugače, je davčni organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč tožnici odmeril tudi za leto 2022, v katerem se določba prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 pri odmeri nadomestila za stavbna zemljišča, ki jih verske skupnosti uporabljajo za verske namene, ni več uporabljala.
  • 808.
    UPRS Sodba I U 2013/2020-63
    3.3.2025
    UP00088404
    ZEKom-1 člen 213, 213/6, 223, 223/1, 224, 224/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
    telekomunikacije - postopek nadzora - predlog za izrek ničnosti odločbe - obrazložitev odločbe - nedoločen in nejasen izrek
    Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker niti iz izreka niti iz obrazložitve ni razvidno, katero nepravilnost oziroma kršitev toženka tožnici kot zavezanki očita oziroma ugotavlja, s tem pa je izrek izpodbijane odločbe nejasen in nedoločen. Po mnenju sodišča bi toženka morala, da bi zadostila zahtevi iz šestega odstavka 213. člena ZUP o določnosti izreka in prvemu odstavku 224. člena ZEKom-1, v izrek navesti tudi domnevno kršitev (nepravilnost pri izvajanju ...).

    V obravnavani zadevi je nadzor potekal o vprašanju izpolnjevanja obveznosti iz regulatorne odločbe z dne 5. 12. 2017, torej bi toženka, kolikor je v postopku ugotovila kršitev lete oz. nepravilnost, morala v izrek navesti obstoj kršitve, saj je o tem vodila postopek.

    To, da je posledica postopka nadzora odločitev o ugotovitvi oziroma neugotovitvi kršitve, izhaja že iz odločitev toženke v 1. in 2. točki izreka, ko je toženka v izreku navedla v zvezi s preverjanjem skladnosti katerih dokumentov z obveznostjo iz regulatorne odločbe (3.a in 3.c regulatorne odločbe), ni našla kršitve, ter je zato postopek v tem delu ustavila. V izpodbijanih 3. in 4. točki izreka pa ugotovitev katera obveznost regulatorne odločbe ni bila spoštovana, ni navedena, zato v izreku ni odločitve o predmetu postopka.

    V kolikor iz izreka ni razvidna ugotovljena kršitev, ni mogoče preizkusiti ustreznosti in sorazmernosti naloženih ukrepov, določenih za zagotovitev odprave nepravilnosti.
  • 809.
    UPRS Sodba I U 812/2023-10
    3.3.2025
    UP00092446
    ZUP člen 103, 104. ZUS-1 člen 20
    dohodnina - odmera dohodnine - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - razlogi za zamudo roka - upravičen razlog za zamudo - vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - tožbena novota

    Bolezen ali težko zdravstveno stanje samo po sebi še ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ampak bolezen predstavlja opravičen vzrok za zamudo zgolj v primeru, če je nepredvidljiva in nenadna, tako da predlagatelju preprečuje, da bi opravil procesno dejanje sam ali po pooblaščencu. Iz predloga niti iz tožbe pa ne izhaja, da je bilo tožnikovo stanje takšne narave. Prav nasprotno, tožnik sam pojasni, da gre za dalj časa trajajoče zdravstvene težave, ki izvirajo iz leta 2020 in so se nadaljevale oziroma trajale tudi v letu 2022. Davčni organ je torej izhajal iz pravilne razlage standarda opravičenega vzroka iz prvega dostavka 103. člena ZUP in ga v okoliščinah konkretnega primera tudi pravilno uporabil.

  • 810.
    UPRS Sodba IU 188/2025
    3.3.2025
    UP00086404
    ZMZ-1 člen 65, 65/4.
    mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
    Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi I Up 172/2015 z dne 7. 10. 2015 že zavzelo stališče, da je namen predhodnega preizkusa ponovne prošnje za mednarodno zaščito v izločitvi primerov, ki bi pomenili zgolj ponovitev že povedanega oz. ponovno odločanje v že odločeni stvari ali razpravo o nepomembnih dejstvih ali dokazih za potrditev takih dejstev. Sodišče ponavlja in s tem poudarja že zavzeto stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
  • 811.
    UPRS Sodba II U 144/2023-13
    3.3.2025
    UP00084761
    ZUP člen 113, 113/1, 116, 116/1, 116/2, 129, 129/1, 129/1-3.
    stroški postopka - stroški upravnega postopka - odločitev o stroških postopka - pravočasna priglasitev stroškov - pravnomočnost odločitve o stroških - zavrženje predloga
    V obravnavani zadevi ni sporno, da je upravni organ o stroških postopka odločil s sklepom o ustavitvi postopka z dne 13. 6. 2022, in sicer je odločil, da niso nastali posebni stroški. Prav tako je nesporno, da do dneva izdaje sklepa o ustavitvi postopka pooblaščenec tožnika stroškov postopka (še) ni priglasil, kakor tudi, da ga upravni organ, preden je odločil o ustavitvi postopka in stroških postopka, ni opozoril na pravico do povračil stroškov postopka. Čeprav slednje predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, je navedeno lahko zgolj predmet presoje v primeru vložitve pravnega sredstva (pritožbe) zoper takšno odločitev organa I. stopnje, ne more pa biti navedeno predmet odločanja v posebni odločbi o zavrženju stroškovnika.
  • 812.
    UPRS Sodba III U 33/2025-6
    28.2.2025
    UP00085045
    ZBPP člen 1, 1/1, 7. ZKP člen 431.
    dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - posamezna preiskovalna dejanja - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - začetek kazenskega postopka - uvedba kazenskega postopka - pravica do obrambe
    Kljub temu, da se posamezna preiskovalna dejanja izvajajo pred uvedbo kazenskega postopka, o njihovi izvedbi v skladu s 431. členom ZKP odloča sodnik (sodišče), izvedba teh dejanj pa neposredno vpliva na odločitev o uvedbi kazenskega postopka ter na nadaljnji kazenski postopek. Posamezna preiskovalna dejanja se opravijo s smiselno uporabo določb, ki veljajo za zaslišanje obdolženca, prič, izvedencev in drugih preiskovalnih dejanj med preiskavo in so pri njih lahko navzoči osumljenec, njegov zagovornik, državni tožilec in oškodovanec. Izhajajoč iz pravnih jamstev v kazenskem postopku, kot so konkretizirana v drugi alineji 29. člena Ustave in c) točki tretjega odstavka 6. člena EKČP, je po presoji sodišča 7. člen ZBPP zato treba razlagati na način, da se BPP lahko dodeli tudi osumljencu kaznivega dejanja za pravno svetovanje in zastopanje v fazi izvajanja posameznih preiskovalnih dejanj.
  • 813.
    UPRS Sklep I U 336/2025-2
    28.2.2025
    UP00085888
    ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 23. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-1.
    ugotovitev sodišča o nepristojnosti po uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu - stvarna nepristojnost upravnega sodišča - odstop v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču
    ZUS-1 v prvem odstavku 22. člena določa, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP. V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Po drugem odstavku 19. člena ZPP se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.

    Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da je v obravnavani zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. V skladu s 1. točko prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 je v socialnih sporih na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja podana pristojnost socialnega sodišča. Glede na navedeno so podani pogoji, da se sodišče lahko izreče za stvarno nepristojno.
  • 814.
    UPRS Sodba I U 1923/2021-21
    28.2.2025
    UP00085901
    GZ člen 66, 68, 113. Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (2018) člen 23, 24, 25. ZUP člen 9, 67, 237, 237/1, 237/1-3.
    uporabno dovoljenje - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - zavrženje zahteve - odločanje organa druge stopnje - kršitev načela zaslišanja stranke
    Prvostopenjski organ je vodil postopek v skladu z določili ZUP in tožeči stranki dal možnost izjasniti se o okoliščinah in dejstvih, pomembnih za sprejeto odločitev o zavrnitvi njene zahteve. Odločitev drugostopnega organa o zavrženju pa je bila za tožečo stranko, glede na nemožnost sodelovanja v postopku, presenečenje. Drugostopni organ v zadevi ni odločal le o pritožbi oziroma o pritožbenih ugovorih, pač pa je sprejel povsem drugačno odločitev o zavrženju vloge tožeče stranke, ne da bi bila tej dana možnost sodelovanja v postopku odločanja na drugi stopnji.
  • 815.
    UPRS Sodba in sklep I U 288/2025-7
    28.2.2025
    UP00084178
    Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (2018) člen 32. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 14. KOP člen 9, 9/1. ZPSI-1 člen 56, 56a, 56a/1, 56a/1-1, 82, 82/1, 82/3, 48, 48/1, 48/1-4. ZUP člen 138, 138/1, 146, 146/3, 254, 254/2, 214-1, 214-2. URS člen 15, 15/3, 14, 56, 56/1, 57, 57/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 41.
    vzgojni ukrep - izključitev iz šole - pravica do izobraževanja - največja korist otroka - pravica do obrambe - načelo sorazmernosti - začasna odredba - neugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena - neobrazložena odločba
    Narava sodnega postopka v upravnem sporu, kot je obravnavani, je ta, da sodišče v tem sodnem postopku ne ugotavlja, kaj se je v resnici zgodilo ob incidentih dne ... 2024 na Srednji šoli ... med 4 šolsko uro in neposredno po njej, ampak sodišče v tem sodnem postopku presoja le to, ali izpodbijani akt tožene stranke prestane sodni preizkus zakonitosti, ali ga ne prestane.

    Izpodbijani akt je očitno nezakonit iz procesnih razlogov in sicer v tem smislu, da tudi ne bi bilo mogoče presoditi njegove materialno-pravne pravilnosti.

    Pri izrekanju najhujših vzgojnih ukrepov se ne smejo kazati dvomi oziroma pomisleki o morebitni rasni diskriminaciji.

    Natančna ugotovitev dejanskega stanja, natančna dokazna ocena in obrazložitev odločbe, ki ustrezno obravnava vse ključne pritožbene ugovore in argumente prizadete stranke, je najbolj temeljni pogoj (conditio sine qua non) za to, da se odstrani vsakršen pomislek o morebitni nenamerni diskriminaciji na podlagi rase ali etnične oziroma narodnostne pripadnosti.
  • 816.
    UPRS Sodba I U 1573/2021-20
    28.2.2025
    UP00085902
    GZ člen 91, 106. ZUP člen 285, 285/1, 298.
    inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
    Sodišče zavrača navedbo tožnika glede dolžnosti uporabe ZGO-1, saj je izvršba samostojen postopek, ki se vodi po predpisih, veljavnih ob njenem začetku. 106. člen GZ ločuje redne in izvršilne postopke, pri čemer se izvršba po uveljavitvi GZ vodi po GZ.

    Organ, kadar se izvršba lahko opravi tako z izvršbo po drugih osebah kot s prisilitvijo, ni prost pri izbiri načina izvršbe in mora, ob upoštevanju prvega odstavka 285. člena ZUP, izbiro obrazložiti. Prvi odstavek 285. člena ZUP namreč določa, da če je mogoče opraviti izvršbo na več načinov in z raznimi sredstvi, se opravi izvršba na tak način in s takim sredstvom, ki sta za zavezanca najmilejša, pa se z njima vendarle doseže namen izvršbe.
  • 817.
    UPRS Sodba in sklep I U 156/2025-6
    27.2.2025
    UP00087335
    ZBPP člen 8, 8-5.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
    Da je toženka z izpodbijano odločbo odločila prav o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, med strankama ni sporno. Tožnik namreč ne prereka toženkine ugotovitve, da se njegova prošnja, o kateri je z izpodbijano odločbo odločila toženka, nanaša na dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem sporu, v katerem je izpodbijana odločba organa za BPP.
  • 818.
    UPRS Sodba in sklep II U 29/2025-11
    27.2.2025
    UP00084746
    ZBPP člen 7, 7/1.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - denarna socialna pomoč - molk organa
    Upravičenec do denarne socialne pomoči lahko vloži pritožbo tudi v primeru t.i. molka organa na prvi stopnji - torej, če organ na prvi stopnji odločbe ni izdal ali stranki vročil v predpisanem roku.

    Ker pa gre tudi pri vložitvi takšne pritožbe in njeni obravnavi pred drugostopenjskim upravnim organom za upravni in ne sodni postopek, je organ za BPP po presoji sodišča pravilno zaključil, da tožniku brezplačna pravna pomoč, za katero je prosil (z namenom, da v upravnem postopku pred centrom za socialno delo doseže vročitev izdane odločbe), v skladu z ZBPP ne more biti dodeljena.
  • 819.
    UPRS Sodba II U 20/2025-10
    27.2.2025
    UP00084744
    ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 20, 20/2, 21, 21/3. ZUP člen 8, 10.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodki prosilca - periodični dohodek - dokazno breme - prosta presoja dokazov
    V primeru, ko v uradnih evidencah o izvoru denarnih sredstev oziroma prejemkov, s katerimi razpolaga prosilec, ni podatkov, je breme dokaza o pravni naravi oziroma o izvoru teh sredstev oziroma prejemkov na prosilcu - v obravnavanem primeru torej na tožniku, ki je v relevantnem obdobju na svoj bančni račun kontinuirano polagal večje denarne zneske.

    O obstoju pravno pomembnih dejstev mora biti oseba, ki odloča, vsaj prepričana, če že ne gotova, kar pomeni, da mora stranka, na kateri je dokazno breme, organu predložiti dokaze, ki pri uradni osebi, ki odloča, vzbudijo vsaj prepričanje, ki po njeni presoji izključuje zmoto oziroma dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev.
  • 820.
    UPRS Sodba in sklep I U 1571/2021-10
    26.2.2025
    UP00087338
    ZVoz-1 člen 63, 63/1, 63/2, 63/3.
    vozniško dovoljenje - pogoji za odvzem vozniškega dovoljenja - zdravstvena nezmožnost za vožnjo
    Izpodbijano odločbo je organ prve stopnje sprejel na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz dokončnega zdravniškega spričevala z dne 25. 2. 2021 (ki jim kot že pojasnjeno tožnik ni ugovarjal), izdanega po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu tožnika in ne na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Krškem PR 10/2021 z dne 10. 2. 2021, s katerim je bilo tožniku začasno odvzeto vozniško dovoljenje.
  • <<
  • <
  • 41
  • od 50
  • >
  • >>