• Najdi
  • <<
  • <
  • 49
  • od 50
  • >
  • >>
  • 961.
    UPRS Sodba II U 222/2023-30
    23.1.2025
    UP00082476
    ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3. ZGD-1 člen 39, 39/3. ZPosS člen 2, 2/3. ZVO-1 člen 6, 160, 160/3, 160/2.
    dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - okoljski podatki - javnost podatkov
    Plačilo končnega uporabnika izvajalcu občinske gospodarske javne službe za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema se šteje za podatek o porabi javnih sredstev v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

    Za javnega velja tudi podatek o plačilu tožnice za odvajanje in čiščenje odpadne industrijske vode, čeprav se ta storitev, ki jo tožnici zagotavlja organ, izvaja kot njegova tržna dejavnost, torej izven sistema občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode.

    Pojem t.i. okoljskih podatkov, ki so po zakonu absolutno javni, se v praksi Informacijskega pooblaščenca kot tudi v upravno sodni praksi razlaga široko. Dostop javnosti do podatkov o okolju (t.i. pravica do obveščenosti v okoljskih zadevah) je namreč predpogoj za uresničevanje drugih temeljnih procesnih pravic, ki jih mednarodno ter nacionalno okoljsko pravo zagotavlja posameznikom na področju okoljskih zadev. V ta namen je bila v ZDIJZ tudi sprejeta določba druge alineje tretjega odstavka 6. člena, ki je okoljskim podatkom določila status absolutno javnih podatkov. Po navedeni določbi se za okoljske podatke, ki morajo biti v vsakem primeru dani na voljo prosilcu, ne štejejo zgolj podatki o emisijah v okolje, odpadkih, nevarnih snoveh v obratu in podatki iz varnostnega poročila, pač pa tudi drugi okoljski podatki, določeni v zakonu o varstvu okolja, na katerega napotuje ZDIJZ.

    Med podatke o naravnih virih in torej okoljske podatke sodi tudi podatek o količini vode, ki jo je v zadnjih desetih letih od dneva vložitve zahteve iz javnega vodovodnega omrežja porabila tožnica. Voda je namreč kot del naravnega okolja eden od naravnih virov, katerega raba predstavlja poseg v okolje oziroma njegovo obremenitev.

    Informacija o količinah odvedene in v čistilni napravi očiščene odpadne (komunalne ali industrijske) vode predstavlja podatek, ki se nanaša na okolje, in za katerega ima javnost po drugi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi z določbami zakona o varstvu okolja prevladujoč interes, da se z njim seznani.
  • 962.
    UPRS Sodba I U 810/2022-9
    23.1.2025
    UP00084369
    ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126.
    prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - zastaranje
    Davčni organ je pravilno začel predmetno davčno izvršbo, saj so bile za začetek davčne izvršbe izpolnjene vse procesne predpostavke: podani so bili izvršljivi izvršilni naslovi in ugotovljeno neplačilo terjanih obveznosti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa.
  • 963.
    UPRS Sodba in sklep I U 1565/2023-14
    23.1.2025
    UP00084378
    ZTro-1 člen 93, 93/1.
    trošarine - vračilo trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - gradbeništvo
    Izraz "statičen", ki ga uporablja slovenski zakon v prvem odstavku 93. člena ZTro-1, pomeni enako kot izraz "stacionaren", uporabljen v slovenskem prevodu b) točke drugega odstavka 8. člena Direktive 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije. Direktiva torej statičnih delovnih strojev ne opredeljuje na način, kot to uveljavlja tožnik. Pojem "statičen delovni stroj" iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1 po presoji Vrhovnega sodišča lahko pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični in niso le parkirani. Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa ali pa so premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični in zato ne morejo biti opredeljeni kot statični (stacionarni) delovni stroji.
  • 964.
    UPRS Sodba II U 373/2024-9
    23.1.2025
    UP00083423
    ZBPP člen 26, 26/2, 28, 28/2, 28/2-1, 28/2-2. ZKP člen 412, 412/1, 413, 413/1, 414, 414/3.
    brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - odločanje o obnovi postopka
    Ob upoštevanju dejstva, da ob vložitvi zahteve za obnovo kazenskega postopka še ni jasno, kakšna bo odločitev zunajobravnavnega senata, je po presoji sodišča dopustno dodeliti brezplačno pravno pomoč samo za to fazo postopka, t. j. za odločanje zunajobravnavnega senata o obnovi postopka kot izrednem pravnem sredstvu zoper pravnomočno odločitev kazenskega sodišča.

    Neutemeljene so tožbene navedbe, da postopek v zvezi z obnovo postopka in kazenski postopek potekata na isti (prvi) stopnji sojenja in da gre zato za isto fazo postopka, saj imata zunajobravnavni senat (četudi je le-ta organiziran znotraj istega stvarno in krajevno pristojnega sodišča) in senat kazenskega sodišča oziroma sodnik posameznik v kazenskem postopku na prvi stopnji bistveno različne pristojnosti, pri čemer zunajobravnavni senat v zakonsko določenih primerih odloča tako o pritožbah zoper sklepe prvostopnega sodišča kot tudi o nekaterih drugih vprašanjih, vezanih na kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje.
  • 965.
    UPRS Sodba II U 219/2023-11
    23.1.2025
    UP00082753
    ZUP člen 221, 221/4.
    javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - delna ugoditev predlogu - začasna odločba
    Tožena stranka se ne more sklicevati na dejstvo, da gre za začasno odločbo in bo dokončna višina sredstev ugotovljena s posebno odločbo o glavni stvari. Ker je prvostopenjski organ zoper začasno odločbo dal tudi možnost pritožbe in gre za odločbo v smislu 221. člena ZUP, pomeni, da tak akt ob izpolnjevanju vseh procesnih predpostavk postane tudi izvršljiv. Zato ima po vsebini značaj samostojne odločbe. Tako velja tudi za začasno odločbo, da so spoštovana vsa procesna pravila in da je dejansko stanje popolno ugotovljeno, na podlagi podatkov, ki obstajajo takrat, ko se izda.
  • 966.
    UPRS Sodba in sklep I U 33/2023-9
    23.1.2025
    UP00085139
    ZTro-1 člen 93.
    trošarine - vračilo trošarine za komercialni namen - pogoji za vračilo - gradbeništvo - gradbena dejavnost
    Pojem "statičen delovni stroj" iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1 po presoji Vrhovnega sodišča lahko pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični in niso le parkirani. Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa ali pa so premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični in zato ne morejo biti opredeljeni kot statični (stacionarni) delovni stroji.
  • 967.
    UPRS Sodba I U 536/2023-27
    22.1.2025
    UP00085962
    ZUP člen 279, 279/1. GZ člen 4, 5, 8.
    ukrep občinskega inšpektorja - ničnost odločbe - odstranitev objekta
    Pri odločanju o odstranitvi objektov, ki so postavljeni bodisi brez gradbenega dovoljenja bodisi v nasprotju s prostorskimi akti gre za upravno zadevo. Tožnici namreč ni prepovedano "urejanje vrta", kot to neutemeljeno zatrjuje v tožbi, ampak ji je bila naložena odsranitev objektov. V upravnem postopku, v katerem je bila odločba izdana, pa bi lahko v pritožbi uveljavljala svoje razloge, ki jih navaja kot razloge za izrek ničnosti odločbe.
  • 968.
    UPRS Sodba in sklep I U 52/2025-19
    22.1.2025
    UP00084805
    ZMZ-1 člen 52, 52-1, 52-2.
    mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država
    Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje z ekonomskimi težavami. Tožnik je namreč na osebnem razgovoru navajal, da je bil edini razlog za zapustitev Alžirije iskanje bolje plačanega dela. Glede na to, da je tudi na zaslišanju na naroku za glavno obravnavo izpovedal, da so bili njegovi glavni razlogi za zapustitev Alžirije tisti, ki jih je navajal na osebnem razgovoru, in sicer, da je prišel iskati zaposlitev in da je Alžirijo zapustil iz ekonomskih razlogov, sodišče sodi, da je tožena stranka pravilno ocenila, da tožnik očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito iz prve alineje 52. člena ZMZ-1. Sodišče tudi ocenjuje, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je Vlada Republike Slovenije z Odlokom Alžirijo določila kot varno izvorno državo, da tožnik ni navedel vsebinskih argumentov iz druge alineje prvega odstavka 62. člena ZMZ-1 in da zato ni mogoče sklepati, da bi bil v primeru vrnitve v izvorno državo soočen z resno škodo v smislu 28. člena ZMZ-1. Tožnik namreč v postopku pred toženo stranko ni izpostavil nobenega konkretnega dogodka, ki bi se mu zgodil ter povzročil njegov odhod iz države. Še več, trdil je, da v Alžiriji drugih težav razen ekonomskih ni imel. Tožnikove tožbene navedbe v zvezi s tem, da Alžirija zanj ni varna izvorna država, pa so kot bo pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve te sodbe, nedovoljene tožbene novote (52. člen ZUS-1).
  • 969.
    UPRS Sodba I U 278/2022-59
    22.1.2025
    UP00085330
    ZUreP-2 člen 192, 192/2, 193, 194, 194/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
    razlastitev - javna korist - namen razlastitve - test sorazmernosti - neobrazložena odločba
    Iz izpodbijane odločbe, niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, v čem naj bi bila izkazana realna, konkretna in določna javna korist za gradnjo nogometnega igrišča na območju, ki zajema tudi tožnikovo nepremičnino. Upravni organ namreč povsem posplošeno navaja naraščajoče potrebe po gradnji nogometne športne infrastrukture, češ da število igralcev nogometa narašča in da primanjkuje kapacitet za zagotovitev izvajanja letnega programa športa za nogometne klube v občini D. Navedenih ugotovitev v ničemer ne konkretizira, saj ne navede nobenih podatkov, ki bi te ugotovitve podpirali in utemeljevali, temveč se zgolj na povzet posplošen način sklicuje na navedbe stranke z interesom. Na podlagi tako splošnih navedb pa obstoja konkretne javne koristi, ki bi utemeljevala poseg v tožnikovo lastninsko pravico, ni mogoče preizkusiti.

    Razlastitev je dopustna le ob izkazani konkretni javni koristi. To pomeni, da je razlastitev mogoče dopustiti le, če je potrebna zaradi gradnje konkretnega objekta, ki ima dopusten razlastitveni namen iz 193. člena ZUreP-2. Če načrtovana gradnja ni izvedljiva oziroma ni dopustna, potem javna korist za razlastitev očitno ne more biti izkazana.
  • 970.
    UPRS Sodba III U 221/2023-11
    22.1.2025
    UP00084117
    ZBPP člen 24, 24/1, 24/3.
    brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
    Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja) in da je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj.
  • 971.
    UPRS Sodba I U 438/2023-34
    22.1.2025
    UP00085957
    ZZ člen 36, 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4. ZUP člen 214
    razrešitev direktorja zavoda - predčasna razrešitev direktorja javnega zavoda - pogoji za razrešitev - upravni akt - obrazložitev odločbe

    Akt o razrešitvi direktorja je upravni akt in toženka stranka je pri odločanju vezana na pravila ZUP. Zgolj smiselna uporaba pravil ZUP velja za postopke imenovanj direktorjev zavodov (muzejev) na področju kulturnih dejavnosti, kjer minister pri izbiri uporablja določeno diskrecijo oziroma ima zaznavno široko polje proste presoje, ne pa pri razrešitvah, kjer takšnega polja proste presoje nima.

    Iz obrazložitve odločitve mora biti razvidno, katere dejanske ugotovitve se štejejo za odločilne pri presoji, da dejanja oziroma opustitve direktorja spadajo pod uporabljeno zakonsko določbo. Akt o razrešitvi mora vsebovati tako zakonski razlog kot opis dejanskega stanja, ki ustreza navedenemu zakonskemu razlogu. Učinkovito sodno varstvo je možno le ob predpostavki, da so razlogi za razrešitvev obrazloženi in je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti.

    Toženka neobrazloženosti sklepa o razrešitvi ne more sanirati z naknadnim pojasnjevanjem okoliščin, ki so privedle do njega. S tem bi bila tožniku odvzeta možnost izjave, do katere ima pravico v postopku razrešitve.

  • 972.
    UPRS Sodba I U 2032/2024-18
    22.1.2025
    UP00084382
    ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
    brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zavrženje prošnje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
    Razlaga, da se odločitve o odreditvi ali podaljšanju pripora in o pravnih sredstvih zoper take odločitve, ne štejejo za samostojen postopek, ampak so procesne odločitve med postopkom (v obravnavani zadevi na prvi stopnji) izhaja iz ureditve pripora po ZKP. Po tem predpisu pripora ni mogoče odrediti ali podaljšati v samostojnem postopku brez predhodnega obstoja kazensko preiskovalnega postopka ali kazenskega postopka, ki, tako kot v obravnavani zadevi, teče na prvi stopnji. Pravnih sredstev zoper odločitve, povezane s priporom, čeprav o njih odloča sodišče višje stopnje, tako ni mogoče obravnavati kot (samostojen) postopek, ki bi lahko tekel na drugi stopnji, kot teče postopek v glavni stvari.
  • 973.
    UPRS Sodba in sklep I U 52/2025-19
    22.1.2025
    UP00086409
    ZMZ-1 člen 52, 52-1, 52-2.
    mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - ekonomski razlogi prosilca za azil
    Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje z ekonomskimi težavami. Tožnik je namreč na osebnem razgovoru navajal, da je bil edini razlog za zapustitev Alžirije iskanje bolje plačanega dela.

    Sodišče tudi ocenjuje, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je Vlada Republike Slovenije z Odlokom Alžirijo določila kot varno izvorno državo, da tožnik ni navedel vsebinskih argumentov iz druge alineje prvega odstavka 62. člena ZMZ-1 in da zato ni mogoče sklepati, da bi bil v primeru vrnitve v izvorno državo soočen z resno škodo v smislu 28. člena ZMZ-1. Tožnik namreč v postopku pred toženo stranko ni izpostavil nobenega konkretnega dogodka, ki bi se mu zgodil ter povzročil njegov odhod iz države. Še več, trdil je, da v Alžiriji drugih težav razen ekonomskih ni imel.
  • 974.
    UPRS Sodba I U 989/2022-12
    22.1.2025
    UP00085206
    Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 12, 12/2, 13, 13/1, 18, 18/1. Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife (2022) tarifna številka 19, 19/1.
    brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - osnova za odmero stroškov - odvetniška tarifa - časovna veljavnost odvetniške tarife - materialni stroški - nepravilna uporaba materialnega zakona
    Izhodišče za razsojo v tej zadevi je drugi odstavek 12. člena OT, ki določa, da je stranka odvetniku dolžna plačati storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. Potrebno je torej ugotoviti katera tarifa je bila veljavna v času, ko je tožnik delo opravil oziroma kolikšna je bila takrat osnova za odmero tožnikovih stroškov.

    Toženka je torej za prvo storitev nepravilno uporabila materialno pravo, saj je kot osnovo za odmero stroškov vzela 1.100 točk, pri čemer je izhajala iz neveljavne (novejše) OT.

    Druga in tretja sporna storitev (prva pripravljalna vloga z dne 1. 7. 2022 in narok dne 5. 7. 2022) sta bili namreč opravljeni v času veljavnosti nove, spremenjene in dopolnjene OT, ki je začela veljati in se uporabljati z dnem 4. 6. 2022. Ta novejša OT je v tarifni številki 19/1 predvidela drugačno, nižjo vrednost osnove za odmero stroškov, 1.100 točk. Ob tako postavljeni osnovi, pa se izkaže, da je toženka vrednosti točk za preostali dve storitvi tožniku pravilno odmerila.
  • 975.
    UPRS Sodba I U 2040/2024-23
    22.1.2025
    UP00085894
    ZBPP člen 22, 22/1, 22/2, 22/2-3, 22/3, 24, 24/1, 24/1-2.
    brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjemna brezplačna pravna pomoč
    Po prvem odstavku 22. člena ZBPP se BPP lahko, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna brezplačna pravna pomoč). Skladno z drugim odstavkom 22. člena ZBPP se lahko izjemna BPP pod pogoji iz prejšnjega odstavka med drugim dodeli, če gre za prosilca, ki mu je nastala izredna finančna obveznost, za katero prosilec ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile, npr. potres, poplava (tretja alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP).

    V odločbi je CSD ugotovil, da je tožnik utrpel škodo zaradi poplav najmanj v znesku 20.000,00 EUR. Pri tem za odločanje tožene stranke ni upoštevno, da je CSD tožniku naložil, da mora za namen postopka do postavljenega roka CSD predložiti dodatne listine in dokaze o nastanku in višini škode. Tako tožena stranka tudi ni imela podlage, da je od tožnika zahtevala dodatne dokaze, da je utrpel škodo v poplavah.

    Tožena stranka bi morala v obravnavani zadevi uporabiti pooblastilo iz tretjega odstavka 22. člena ZBPP in pri CSD zahtevati mnenje od dejstvih iz drugega odstavka 22. člena ZBPP glede izrednih finančnih obveznosti tožnika zaradi višje sile - poplave.
  • 976.
    UPRS Sklep III U 253/2024-6
    21.1.2025
    UP00084107
    ZPP člen 78, 128, 128/3. ZUS-1 člen 22, 22/1.
    pravdna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - poslovno nesposobna oseba - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravni učinek - neodobritev tožbe
    Tožnik kot oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za samostojno nastopanje v sodnih postopkih oziroma ki je v zvezi s tem postavljena pod skrbništvo, ne sme sam opravljati procesnih dejanj v sodnih postopkih. Izjava volje, ki jo poda takšna oseba sama, ne more imeti pravnih posledic v sodnih postopkih. Tudi tožnikovo poimenovanje vloge kot tožbe po povedanem ne more imeti za posledico, da bi bilo treba njegovo vlogo nadalje procesno obravnavati kot tožbo (prim. sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 273/2015, I Up 274/2015, I Up 287/2015, I Up 298/2015, X Ips 193/2017 in I Up 148/2024). Smiselno enako velja za predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
  • 977.
    UPRS Sodba II U 284/2022-42
    21.1.2025
    UP00083374
    ZEN člen 26, 26/2, 31, 32, 35, 35/1, 36, 40, 40/2. ZUP člen 80, 80/2, 169, 169/1, 171, 171/1. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 28, 28/1, 28/4, 28/5, 28/9, 28/10.
    postopek ureditve meje - evidentiranje meje - spor o poteku meje - ureditev meje - zapisnik o mejni obravnavi
    Ker iz dokaznega postopka izhaja, da tožnika kot lastnika zemljišča geodet sploh ni upošteval, da lastniki sosednjih zemljišč niso bili pozvani k temu, da pokažejo svojo mejo, temveč je geodet zgolj zabil mejnike, kjer je sam ocenil, da poteka meja, ter da lastniki niso bili opozorjeni na posledice, če svoje meje ne pokažejo, zapisnik pa jim tudi ni bil prebran pred podpisom, je po presoji sodišča zapisnik nepravilno voden in podpis takšnega zapisnika za udeleženca mejne obravnave ne more imeti pravnih učinkov, kot bi jih imel podpis na zapisniku, ki bi ustrezal zahtevam za javno listino.
  • 978.
    UPRS Sodba I U 1857/2024-14
    21.1.2025
    UP00086007
    ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2, 50/2-3.
    mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - ustavitev postopka - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva o umiku prošnje - zavrženje tožbe
    Tožnik v tožbi ni izkazal nobene okoliščine, ki bi kazala na to, da ni imel druge izbire, kot da zaradi preživetja nenajavljeno odide iz Azilnega doma in si pridobi delo za plačilo brez dovoljenja pristojnega organa. Za svoje ravnanje v tožbi ni navedel razumnih in opravičljivih razlogov.
  • 979.
    UPRS Sodba I U 934/2021-28
    21.1.2025
    UP00087474
    ZUreP-2 člen 181, 217, 221, 228, 228/3.
    komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - vodovod - vodovodno omrežje - komunalna oprema
    Sodišče se strinja s toženko, da je v zvezi z obstojem vlaganj v obstoječo komunalno opremo lahko relevantno tudi, ali je imel odstranjen objekt gradbeno dovoljenje. Zakonodajalec je namreč, enako kot v aktualni ureditvi, že v preteklosti predpisal, da je dokazilo o plačilu komunalnega prispevka pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Sodišče se prav tako strinja s toženko, da tožnica dokaznega bremena v zvezi s tem ni izpolnila. Tožnica namreč v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni navajala niti dokazovala, da bi bil v zvezi z objektom, ki je na predmetni parceli stal do leta 1974, odmerjen komunalni prispevek, ki bi ga bila toženka pri izdaji izpodbijane odločbe dolžna upoštevati.
  • 980.
    UPRS Sodba I U 742/2022-26
    21.1.2025
    UP00088406
    ZEN člen 11, 11/9. SPZ člen 151. ZUP člen 43, 67, 67/2, 67/5, 260, 260/8.
    evidentiranje urejenega dela meje - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlogi - stranski udeleženec - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka
    A. A. je izkazal pravni interes za udeležbo v postopku evidentiranja meje, kot imetnik vpisane stvarne pravice na nepremičnini, ki je predmet urejanja, in ta razlog je organ opravičeno upošteval pri presoji njegove pravne koristi, oziroma da je upravičena oseba za vložitev predloga.

    Če vložnik popravi pomanjkljivosti v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Vloga se šteje za pravočasno, če jo organ prejme pred potekom roka za podajo in jo stranka po pozivu k dopolnitvi dopolni v roku.
  • <<
  • <
  • 49
  • od 50
  • >
  • >>