Če imajo stranke na pisno izvedensko mnenje pripombe in zahtevajo zaslišanje izvedenca oz. dopolnitev izvedenskega mnenja v okoliščinah, ki so pomembne za rešitev spora (v obravnavanem primeru o načinu nastanka poškodbe tožnika), je ustno zaslišanje izvedenca oz. dopolnitev pisnega izvedenskega mnenja potrebna. Opustitev zaslišanja izvedenke sodnomedicinske stroke tako pomeni načelo neposrednosti in načelo kontradiktornosti.
Temeljno pravilo, ki ga je sodišče dolžno spoštovati pri odločanju o tem, katerem izmed staršev naj se mladoletni otrok zaupa v varstvo, vzgojo in oskrbo, je: kje bo za otrokove koristi bolje preskrbljeno. Pri tem mora sodišče upoštevati tako materialne dobrine, ki jih lahko starša zagotovita otroku, kot tudi njuno osebnostno primernost oziroma njuno sposobnost, da otroku nudita kar se da najboljše pogoje za zdrav čustven razvoj. Dodelitev otroka enemu izmed njiju pa ne pomeni nikakršne negativne ocene njegovih osebnostnih lastnosti ali pozitivne ocene osebnostnih lastnosti drugega roditelja, temveč zgolj presoja, katere izmed teh lastnosti so otroku v večjo korist.
Pogoji za priposestvovanje stvarne služnostni so določeni v 54. čl. ZTLR. Ta določa za priposestvovanje stvarne služnosti dva pogoja: (1.) da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in (2.) da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval. Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoj za priposestvovanje stvarna služnost, ki je nastala s priposestvovanjem pa tudi ne more prenehati samo zato, ker ni nujno potrebna. V pravdi zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti pa je problem ekonomske upravičenosti mogoče obravnavati le ob ustreznem nasprotnem zahtevku po II. odst. 58. čl. ZTLR
Načeloma sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Vendar pa vsebina začasne odredbe ne more biti taka, da bi se z njo naložilo drugemu sodišču, kako naj v drugi zadevi postopa.
Za izdajo zamudne sodbe mora biti tudi izkazana utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi relevantnih dejstev v tožbenih navedbah. Ta morajo glede na postavljeni prepovedni tožbeni zahtevek konkretno zatrjevati, da je bilo posamično škodno dejanje glede na naravo zahtevane prepovedi v bodoče, sploh opravljeno. Sklepčnost tožbenega zahtevka pa zahteva ustrezni opis prepovedi, da bo mogoča prisilna izvršba.
1. Toženec je skupaj s prvotno toženima prišel k tožniku, kjer mu je predočil, da so vsi trije poslani z namenom, da ga pretepejo, da so za to prejeli plačilo s strani oseb, katerim je tožnik nasprotoval in mu nato grozili s požigom domačije in s fizično likvidacijo, zaradi česar je tožnik utemeljeno sklepal na resnost grožnje. Tožnik je bil v strahu tudi več let po samem dogodku.
2. Za višjo odškodnino kot 500.000,00 SIT ni podlage. Velik občutek ogroženosti, ki je pri tožniku nedvomno podan, namreč ni mogoče pripisati zgolj ravnanju toženca, saj gre le za neposredne izvrševalce ustrahovanja in enkratni dogodek, medtem ko za dejanskimi grožnjami stojijo druge osebe.
1.19. čl. Zakona o nepravdnem postopku sicer dopušča udeležbo v postopku tudi drugim osebam, katerih pravnih interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, vendar morajo ti v skladu z 20. čl. ZNP prijaviti udeležbo ali na naroku ali s pisno vlogo, o udeležbi pa sodišče odloči s sklepom. Pripravljana vloga je vložena že po zaključenem naroku, zato ni zadoščala za to, da je prvostopenjsko sodišče Sklad štelo kot udeleženca v postopku v procesnem smislu. Vprašljiva je pravilnost udeležbe v materialno pravnem smislu le s strani enega subjekta, t.j. Republike Slovenije. Interese lastnika zemljišč namreč lahko učinkovito brani v tem postopku le tisti subjekt, ki po zakonu gospodari s temi zemljišči, to nalogo pa opravlja v imenu Republike Slovenije in za njen račun Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.
2.Eno od pravno odločilnih dejstev je tudi vprašanje, ali bo nameravana gradnja na parceli predlagateljev dopustna.
Domneva je, da je posest dobroverna. Kdaj je posest dobroverna določa 72. čl. ZTLR. Zgolj dejstvo, da sta tožnici vedeli, da je bil isti tožnik dela parcele, za katerega trdita, da sta ga priposestvovala, še vedno vpisan v zemljiško knjigo, še ne pomeni, da nista bili dobroverni.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6.
prenehanje delovnega razmerja - nadurno delo
Odsotnost z dela, ko si delavec kar sam odredi, da ne bo prihajal na delo, ker bo koristil neplačane nadure, ni mogoče šteti za upravičeno odsotnost z dela.
Tožnik je v 2. točki tožbenega zahtevka predlagal razveljavitev individualne pogodbe o zaposlitvi, v 3. točki pa poravnavo vseh obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja in veljavne pogodbe o zaposlitvi (pri čemer ni jasno, ali gre za pogodbo o zaposlitvi, katere razveljavitev je predlagal v 2. točki tožbenega zahtevka). Ker iz tega dela tožbenega zahtevka ne izhaja, katere obveznosti tožnik vtožuje, za katero obdobje, v kateri višini in kdaj naj bi denarne obveznosti zapadle v plačilo (niti ni v zvezi s tem v tožbi navedenih nikakršnih dejstev), je potrebno v tem delu tožbo tožnika šteti kot nepopolno vlogo.
Sodišče mora v izreku sodbe odločiti tudi o terjatvi, ki je bila uveljavljena v pobot, saj v tem obsegu postane odločba sodišča tudi pravnomočna. Če sodišče zahtevku iz tožbe ugodi in ne odloči o pobotnem ugovoru, stori bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZDR (1990) člen 4, 4/4, 4, 4/4. ZTPDR člen 59, 59/1, 59, 59/1. Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije člen 52, 52. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 25, 25/2.
prenehanje delovnega razmerja - postopek pri delodajalcu - pristojni organ - poslovodja - disciplinska komisija
V organizacijah z manj kot 50 delavci se s pravili lahko določi, da o disciplinski odgovornosti delavcev odloča poslovodni organ tudi v primeru hujše kršitve delovne obveznosti, za katero se izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ni mogoče šteti, da je za delavca odločanje pred disciplinsko komisijo ugodnejše od odločanja pred direktorjem.
Oškodovanec je navkljub nezakonitem ravnanju nasprotne stranke dolžan sam poskrbeti, da je škoda čim manjša. Delavčev reparacijski zahtevek je utemeljen le od dneva prenehanja delovnega razmerja pa do dneva prejema poziva na delo s strani delodajalca.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugodilo tako primarnemu kot tudi podrejenemu zahtevku, je napačna. S takšno odločitvijo je sodišče prve stopnje povzročilo, da je izrek sodbe nedoločen, zato je podana kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Na tožeči stranki je dokazno breme glede obstoja shranjevalne pogodbe med pravdnima strankama.
Pravilno je stališče, da je v konkretnem primeru začel teči subjektivni 15-dnevni rok z dnem zagovora tožnice, ko je tožena stranka dejansko ugotovila, da je ona ponaredila podpise. Tožena stranka se je tega dne seznanila z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved. Tako razlogovanje je povsem razumno, saj bi v nasprotnem primeru delodajalca silili, da izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, ko se prvič pojavi sum o obstoju razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalcu je potrebno omogočiti, da se prepriča, da je njegov sum utemeljen.
prenehanje delovnega razmerja - ugovorni postopek - pristojni organ - delniška družba
Če je nadzorni svet na podlagi statuta tožene stranke pristojen za imenovanje posebnega odbora, ki odloča o ugovorih delavcev, pa odbora ne imenuje, lahko sam odloča o ugovorih delavcev zoper sklepe disciplinske komisije.