ZPIZ-2 člen 11. ZUP člen 87, 87/1, 89, 89/1, 89/2, 89/3, 89/5, 246, 246/1.
invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije - vročanje - pooblaščenec za vročitve
Iz vročilnice, ki je pripeta k odločbi, je razvidno, da je bila odločba vročena A.A. (ženi tožnika), ki je na vročilnici podpisala izjavo, da jo je tožnik pooblastil za prevzem tega pisma. Upoštevaje naravo vročilnice, ki je javna listina in kot taka dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa ter dejstva, da v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa toženca ni bilo ugotovljeno, da A.A. ni imela pooblastila za vročanje, je A.A. v obravnavanem primeru potrebno šteti za tožnikovo pooblaščenko za vročitve. Zato je bila vročitev odločbe toženca pravilna (čl. 89/2 ZUP). Na podlagi določbe petega odstavka 89. člena ZUP je šteti, da je bila z vročitvijo odločbe pooblaščenki za vročitve A.A. opravljena vročitev tožniku. Ker je ta vložil pritožbo po izteku 15-dnevnega roka, jo je toženec pravilno zavrgel (čl. 246/1 ZUP).
ZPIZ-2 člen 14. ZMEPIZ člen 47, 49. ZPIZ-1 člen 22, 25.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje
V obravnavanem primeru je bila za sporno obdobje vložena prijava v zavarovanje, prav tako je bila potem vložena odjava iz zavarovanja. Pristojni organ ni odklonil prijave v zavarovanje, prav tako tožnik ni bil prijavljen v zavarovanje v nasprotju s 25. členom ZPIZ-1. Ko je bil pri toženi stranki sprožen postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca, delovno razmerje pri družbi v stečaju ni obstajalo. Zato ni izpolnjen noben od taksativno naštetih pogojev za ugotavljanje lastnosti zavarovanca po 49. členu ZMEPIZ.
Po določbi 63. člena v zvezi z 81. členom ZDSS-1 sodišče ob odpravi izpodbijanih upravnih aktov samo odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Ker sodišče prve stopnje teh določb ni pravilno uporabilo, saj je izreklo le, da zdravljenje ni zaključeno, ne da bi odločilo o pravnih posledicah odprave posamičnih upravnih aktov glede priznanih pravic na temelju preostale delovne zmožnosti, je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi.
odškodninska odgovornost delodajalca – delo v kuhinji – padec delavca na mokrih in spolzkih tleh – organizacija čiščenja tal – nevarna stvar kot pravni standard – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – vzročna zveza
Tožnica ni dokazala, da bi bila tla, na katerih je padla, mastna. Če so bila tla mokra/spolzka, zavarovancu tožene stranke ne more očitati protipravnosti, saj je bilo delo organizirano tako, da je bilo sprotno čiščenje tal tožničina dolžnost, kar ni nezdružljivo z njenim siceršnjim delom oziroma zadolžitvami. Tožnica je ves čas postopka zatrjevala, da je padla, ker ji je spodrsnilo zaradi spolzkih (in mastnih) tal, potem pa se je zataknila še ob kabel, torej kabel po tožbenih trditvah ni bil vzrok za njen padec. Če tožnica ne bi padla zaradi lastne neprevidnosti (pri čemer kakega neobičajnega stanja tal in mastnosti tal niti ni dokazala), se tudi ob kabel ne bi spotaknila, torej vzročna zveza med zatrjevano nepravilno položenim električnim kablom in tožničinim padcem ni podana.
Ob neizpodbijani ugotovitvi, da ni bilo mogoče ugotoviti, kolikšen delež tožnikovih nepremičnin je uporabljal vsak od tožencev, bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 393. čl. OZ sprejeti zaključek, da so toženci svojega bivanja v tožnikovih nepremičninah, le-te uporabljali po enakih delih. Taka delitev pa ne pomeni solidarne obveznosti, temveč na enake dele razdeljeno obveznost vsakega od uporabnikov plačati tožniku le tisto korist, ki jo je sam imel od uporabe tožnikovih nepremičnin.
V času do izdaje izpodbijane odločbe pri tožniku še ni bila podana izguba delazmožnosti. Zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen. Tožnik lahko v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZPP člen 70, 70/1, 70/1-6, 109, 109/1, 339, 339/2, 339/2-2. ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 20, 204, 204/1, 205. ZPol člen 30.
vodenje postopka - nepristranskost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje velike tatvine - policist - sostorilstvo
Pritožbeni očitek pristranskosti (6. točka prvega odstavka 70. člena ZPP) lahko stranka v pritožbi uveljavlja le, če je bil sodnik izločen, pa je kljub temu sodeloval pri izdaji sodbe (2. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker predsednica senata v konkretni zadevi ni bila izločena, njena izločitev pa ni bila niti zahtevana (72. člen ZPP), pritožbeni očitek pristranskosti in nekorektno vedenje na narokih za glavno obravnavo ni utemeljen.
Tožnica (policistka, ki je bila v času kršitve na poklicni rehabilitaciji) je spornega dne 91-letnemu znancu skupaj s svojim možem odsvojila 56.000,00 EUR v gotovini. S tem je naklepno huje kršila svoje delovnopravne obveznosti (30. člen ZPol, 31., 32. in 35. člen ZDR), kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja velike tatvine po 205. členu KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog po 1. in 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je vložil tožbo zaradi diskriminacije pri zaposlovanju z odškodninskim zahtevkom. Ker obravnavani spor ni spor o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, temveč gre za spor o pravici v zvezi z delovnim razmerjem ter premoženjski spor, se v takšnem postopku takse plačujejo (tožeča stranka je vložila tožbo za varstvo pravic pri izbiri na delovno mesto v vzgojno-izobraževalnem zavodu). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso.
pravica do povrnitve škode – vrnitev neutemeljeno plačane globe – ustavitev postopka o prekršku – zastaranje pregona – domneva nedolžnosti – odškodninska odgovornost države za neupravičeno obsodbo – neupravičena pridobitev – trenutek nastopa nepoštenosti pridobitelja – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti
V konkretnem primeru imamo na strani pridobitelja toženo stranko, ki je v okviru izvajanja oblastne funkcije ustvarila podlago, na podlagi katere je tožeča stranka izvedla plačilo odmerjene obveznosti. Neposredna izvršljivost tako odmerjene obveznosti je nastopila z izdajo sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV 1206/2009 z dne 7.1.2010, ki pa je bila nezakonita, kar izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. IV Ips 148/2010 z dne 23. 11. 2010. Toženo stranko, ki je prejela plačilo globe s strani tožene stranke na podlagi neodpravljivo nezakonite odločbe njenega organa, je že iz navedenega razloga šteti za nepoštenega pridobitelja, v posledici česar je utemeljen zahtevek tožeče stranke na plačilo zakonskih zamudnih obresti od naslednjega dne po plačilu odmerjene globe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006290
KZ-1 člen 183, 183/1. ZKP člen 380, 380/1.
obravnava pred sodiščem druge stopnje – opravičeni razlogi za obravnavo – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – nasprotje v razlogih sodbe
Glede na število predlaganih prič, ki bi jih bilo treba neposredno zaslišati pritožbeno sodišče ugotavlja, da opravičeni razlogi za obravnavo pred sodiščem druge stopnje t.j. hitrejše končanje zadeve, niso podani.
delni umik tožbe - pravni interes za pritožbo - pobotni ugovor - vlaganja - odločitev o pobotu
Tožena stranka lahko postavi pobotni ugovor (ki je po svoji vsebini vedno pogojen, vendar le glede na ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke, ali njenega neobstoja) in nato z njim razpolaga tako, da ga umakne ali pa pri njem vztraja. Da pa bi postavila pobotni ugovor pogojno glede na opredelitev nasprotne stranke do njega, zakon seveda ni predvidel in sodišče takšnega pogoja tudi ne bi smelo upoštevati, saj je predstavljal kvečjemu »napovedano strategijo« pravdanja tožene stranke, v procesnem smislu pa ničesar.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - deljena vzročnost - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - teorija jajčne lupine
V zvezi z osebnimi lastnostmi oškodovanca, ki tudi lahko prispevajo k nastanku škode, je potrebno upoštevati tako imenovano teorijo jajčne lupine (egg skull rule), po kateri mora povzročitelj škode oškodovanca vzeti takšnega kot je. Oškodovanec je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je del škode tudi posledica njegove posebne preobčutljivosti ali njegovih osebnih lastnosti (v konkretnem primeru povišanega holesterola in kajenja). Zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je celotno odškodnino za gmotno in negmotno škodo znižala za 20 % iz naslova deljene vzročnosti. Tožnik je upravičen do celotne odškodnine, saj je pretrpljena škoda posledica tega, da je bil tožnik pri delu izpostavljen vibracijam.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006188
KZ-1 člen 46, 46/1, 158, 160.
kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - resničnost žaljivih dejstev kot izključitveni razlog - kaznivo dejanje razžalitve - subjektivna žaljivost za prizadeto osebo - kazen zapora
Po ustaljeni sodni praksi (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 115/2008 z dne 8.1.2009) je razlika med razžalitvijo in žaljivo obdolžitvijo v zmožnosti dokazovanja določenega objektivnega in subjektivnega stanja ali dejstva, ki je subjektivno sicer žaljivo za prizadeto osebo. Trditev o neumnosti in o resnih osebnostnih motnjah to gotovo je, saj laično vzeto predstavlja umsko in vedenjsko prizadetost oseb, ki so zaradi teh lastnosti tako ali drugače stigmatizirani v okolju. Kadar pa je ta zatrjevana le posplošeno, ne da bi bila trditev o osebnostnih motnjah podkrepljena s konkretnimi dejstvi potem dokaz resničnosti niti ni smiseln.
Ker je torej tožnik za škodo in za storilca izvedel najkasneje 4. 7. 2006 (takrat je toženec izdelal lažno izvedensko mnenje, pregled pa je bil pred tem), je takrat začel teči tri in petletni zastaralni rok iz 1. odstavka 352. člena OZ. Triletni zastaralni rok se je iztekel 4. 7. 2009, petletni pa dne 4. 7. 2011, v tem delu je zato sodišče prve stopnje zaradi poteka zastaralnega roka ta zahtevek tožnika (tožba vložena 26. 6. 2012) pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
pogodba o odvetniškem zastopanju - tuj odvetnik - aktivna legitimacija
Tožnica je kot tuja odvetniška družba, pri zastopanju toženca v RS sodelovala z A. B., odvetnikom v Jesenicah, kot ji to narekuje prvi odstavek 34d. člena ZOdv, zaradi česar je aktivno legitimirana za plačilo opravljenih odvetniških storitev.
Tožnik je kršil 4. točko člena 123/2 ZJU, ker je prekoračil pravice in odgovornosti iz delovnega razmerja s tem, da je zlorabil pooblastilo za nadomeščanje nadrejene delavke tako, da je z dopisom sam reševal in odločal o svojih kadrovskih zadevah (podal je mnenje glede svoje premestitve na drugo PU, s katerim je odgovoril na svojo vlogo). Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 20 % tožnikove plače za polni delovni čas, izplačane v mesecu, v katerem je tožnik storil težjo disciplinsko kršitev.
ZFPPIPP člen 353, 357, 357/1, 383, 388, 388/1, 388/1-2.
osebni stečaj – soglasje sodišča k plačilu stroškov – odvetniške storitve – prodaja nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu – postopek izvršbe – stroški selitvenega servisa
Pravno podlago za odločanje sodišča o soglasju upravitelju, da lahko plača stroške stečajnega postopka, predstavlja 1. odstavek 357. člena ZFPPIPP, ki se v postopku osebnega stečaja uporablja smiselno.
Upravitelj je bil dolžan zagotoviti izročitev prodane nepremičnine kupcu. Ker dolžnica nepremičnine ni izpraznila, je za postopek izvršbe upravitelj pooblastil odvetnico, ki je upravičena do nagrade za zastopanje stranke, ki ji je dala pooblastilo, v skladu z Odvetniško tarifo. Razlogi, ki jih navaja dolžnica, torej, da predlog za izvršbo ni bil utemeljen, bi bili pomembni v primeru presoje, katera stranka izvršilnega postopka je dolžna nositi stroške izvršilnega postopka, ne pa v stečajnem postopku. V postopku izdaje soglasja plačila iz stečajne mase razlogi, ki jih je navajala dolžnica, niso pomembni. Navedeni stroški ne bi nastali, če bi imel upravitelj možnost prazno nepremičnino izročiti kupcu.
ZPP člen 339, 339/1, 452, 452/2, 452/3. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6.
spor majhne vrednosti - prekluzija - upravnik - stroški upravljanja in obratovanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - verzija - razpis naroka - zastaranje terjatev upravnikov poslovnih stavb
Tožeča stranka je že v prvi pripravljalni vlogi svoje trditveno in dokazno breme izpolnila, v drugi pa je svoj zahtevek utemeljevala le v obsegu navedb tožene stranke.
Sklep je oblikovno res pomanjkljiv, saj izostane ločitev med izrekom in obrazložitvijo oziroma navedba mednaslova odločbe, ki bi kazala na obrazložitev, vendar ta lapsus calami nikakor ne pomeni, da je bila pritožnica prikrajšana za pravno sredstvo proti temu sklepu.
Šteje se, da je izročitev del v redu opravljena, če so predana osebi, ki jo izbere naročnik.