Drži sicer, da glede na vsebino poroštvene zaveze, ker iz te izhaja, da se je druga tožena stranka sicer zavezala leasingodajalcu izpolniti vsako veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika, vendar pa se je hkrati zavezala »plačati kar in kolikor se je glavni dolžnik zavezal z lizing pogodbo,« tožeča stranka zgolj iz naslova poroštvene zaveze druge tožene stranke z zahtevkom na izročitev sporne nepremičnine, saj bi tudi skladno s stališči pravne teorije v razmerju do poroka lahko uveljavljala kvečjemu zahtevek za povračilo škode, v kolikor glavni dolžnik svoje obveznosti po vrnitvi predmeta leasinga ne bi izpolnil, zoper to stranko ne bi uspela. Vendar pa velja pritožbi odvrniti, da tak zahtevek tožeča stranka zoper drugo toženo stranko utemeljeno uveljavlja že izhajajoč iz določbe 92. člena SPZ, skladno s katero lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013721
ZDR člen 43, 43/1, 184. OZ člen 131, 131/1. ZVZD-1 člen 5, 6, 11.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje
Tožnica (čistilka) se je poškodovala pri čiščenju televizorjev. Tožnica očita prvo toženi stranki, da ji ni zagotovila varnega opravljanja dela. Razen pavšalnih očitkov, da televizor ni bil ustrezno pritrjen, ni zatrjevala ničesar drugega. To pa za zaključek o protipravnem ravnanju prvo tožene stranke ne zadostuje. Tožnica je bila usposobljena za svoje delo, za opravljanje svojega dela je imela zagotovljene pogoje, pri čemer bi morala poskrbeti tudi za lastno varnost ter pravilno izvedbo konkretnega dela. Zato prvo tožena stranka (tožničin delodajalec) ne more biti odgovorna za nastalo škodo tožnici.
ZDR člen 116, 116/3, 161, 162, 162/1, 162/1-3. ZDR-1 člen 161, 161/1.
neizkoriščen letni dopust - nadomestilo - odškodnina - regres za letni dopust - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bolniški stalež - sprememba predpisa
Sodišče prve stopnje je pri presoji, koliko dopusta in kolikšen regres za leto 2013 pripada tožnici, upoštevalo določbe ZDR, veljavnega do 11. 4. 2013. Zavzelo je pravilno stališče, da je v konkretnem primeru bistveno, da je tožnica pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 pridobila še v času veljave ZDR, ne glede na to, da ji je delovno razmerje prenehalo že po uveljavitvi ZDR-1. Tožnica je bila pri toženi stranki brez prekinitve zaposlena od 1. 7. 1996 do 31. 8. 2013, kar pomeni, da je pred uveljavitvijo ZDR-1 (ta je pričel veljati 12. 4. 2013) pridobila pravico do letnega dopusta za leto 2013 in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust.
Ker je tožnica pravico do regresa za letni dopust za leto 2013 pridobila hkrati s pravico do letnega dopusta za leto 2013, tožena stranka pa je tožnici izplačala le 8/12 regresa, je sodišče prve stopnje tožnici pravilno priznalo tudi razliko do celotnega regresa za leto 2013.
Izjava z dne 7. 11. 1988 ni ustrezen pravni naslov za dokaz dobrovernosti tožnikov, ki jo zahteva prvi odstavek 217. člena SPZ za priposestvovanje. Vsebina izjave je jasna in iz nje izhaja, da M. S. dovoljuje tožnikoma gradnjo poti po svojem travniku in s tem jima posledično dovoljuje pot preko svojega zemljišča. Takšno dovoljenje lastnika predstavlja prekarij, ki pa ne dokazuje dobre vere tožnikov, ki je potrebna za priposestvovanje.
odškodninska odgovornost delodajalca – delo v kuhinji – padec delavca na mokrih in spolzkih tleh – organizacija čiščenja tal – nevarna stvar kot pravni standard – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – vzročna zveza
Tožnica ni dokazala, da bi bila tla, na katerih je padla, mastna. Če so bila tla mokra/spolzka, zavarovancu tožene stranke ne more očitati protipravnosti, saj je bilo delo organizirano tako, da je bilo sprotno čiščenje tal tožničina dolžnost, kar ni nezdružljivo z njenim siceršnjim delom oziroma zadolžitvami. Tožnica je ves čas postopka zatrjevala, da je padla, ker ji je spodrsnilo zaradi spolzkih (in mastnih) tal, potem pa se je zataknila še ob kabel, torej kabel po tožbenih trditvah ni bil vzrok za njen padec. Če tožnica ne bi padla zaradi lastne neprevidnosti (pri čemer kakega neobičajnega stanja tal in mastnosti tal niti ni dokazala), se tudi ob kabel ne bi spotaknila, torej vzročna zveza med zatrjevano nepravilno položenim električnim kablom in tožničinim padcem ni podana.
ZDR člen 54. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/1-3, 69.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je obstajal zakonit razlog za sklenitev, to je nadomeščanje začasno odsotne javne uslužbenke. Obstajal je tudi zakonit razlog za sklenitev druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas za obdobje treh mesecev (to je začasno povečan obseg dela). Zato tožbeni zahtevek, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in da še traja in da je tožnica pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas, ni utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069124
ZST-1 člen11. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks – odločanje v mejah postavljenih zahtevkov – trditveno in dokazno breme
Neutemeljene so dolžnikove pritožbene trditve, da bi sodišče moralo odločati tudi o predlogu dolžnika za odlog plačila sodne takse, ker po njegovi oceni predlog za oprostitev plačila sodne takse vedno vsebuje tudi podredni zahtevek za odlog plačila sodne takse. Sodišče vedno odloča zgolj v mejah postavljenega zahtevka stranke, kar pomeni, da sodišče ne sme odločati o nečem, česar stranka izrecno ni predlagala. Trditveno in dokazno breme o razlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse je na stranki. Kadar stranka poda samo predlog za oprostitev plačila sodne takse in v ta namen predloži podatke o svojem premoženjskem stanju, mora sodišče pri odločanju o takšnem predlogu izhajati iz trditev v predlogu in dokazov, s katerimi stranka zatrjuje svoje slabo premoženjsko stanje, da bi bila upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Podrejenega zahtevka za odlog plačila sodne takse dolžnik ni postavil in zato sodišče prve stopnje tudi ni dolžno odločati o zahtevku, ki ga ni.
ZObr člen 92, 92/1. ZDR člen 6. URS člen 49. ZDR-1 člen 54, 55, 56.
obstoj delovnega razmerja - vojska - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prepoved diskriminacije
Po določbi prvega odstavka 92. člena ZObr lahko z ministrstvom sklene pogodbo o zaposlitvi, kdor izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe, pri čemer se zagotavlja enake možnosti za moške in ženske in sicer kot kandidat za podčastnika in častnika oziroma vojaškega uslužbenca za nedoločen čas ali določen čas do 10 let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, za vojaka pa do 10 let in se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dlje kot do 45. leta starosti. Iz zakonske dikcije izhaja, da se pogodba lahko podaljšuje. Predvidena je torej možnost in ne obveznost podaljšanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Sklepanje pogodb s tožečo stranko (vojakom) in sicer tri zaporedne pogodbe za določen čas za isto delo (prvi dve za po 5 let in zadnja za 6 mesecev), nima za posledico, da bi se štelo, da je bilo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas v smislu določb 54., 55. in 56. člena ZDR-1.
kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja, ki so izvzeta iz izvršbe - nujnost za preživljanje - črna gradnja
Skladno z določbo prvega odstavka 177. člena ZIZ predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Ker morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno, so iz izvršbe torej izvzeta le tista kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja, ki so nujna za preživljanje.
Črna gradnja ne predstavlja ovire za prodajo na javni dražbi v izvršilnem postopku, le v prodajnih pogojih mora biti izrecno navedeno, da se prodaja objekt brez pridobljenega gradbenega dovoljenja - črna gradnja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - odpravnina
Rok 30 dni za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče od dneva, ko je izpodbijana odpoved delavcu vročena. Tožniki so tožbo vložili po izteku tega roka, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
dodatek za pomoč in postrežbo - višina - obseg pravice - spremembe
Pri višini pravice do dodatka za pomoč in postrežbo sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo sklepa Sveta Zavoda ter Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS oziroma Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določene v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstev, iz katerega izhaja, da znaša višina dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje upravičence od 1. 7. 2012 dalje 414,50 EUR.
Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi glede datuma nastanka potrebe po spremenjenem dodatku za pomoč in postrežbo je podana v določbi petega odstavka 169. člena ZPIZ-1, po kateri spremembe, ki vplivajo na višino oziroma obseg pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, vendar se novi znesek izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za 6 mesecev nazaj.
Tožnik je vložil tožbo zaradi diskriminacije pri zaposlovanju z odškodninskim zahtevkom. Ker obravnavani spor ni spor o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, temveč gre za spor o pravici v zvezi z delovnim razmerjem ter premoženjski spor, se v takšnem postopku takse plačujejo (tožeča stranka je vložila tožbo za varstvo pravic pri izbiri na delovno mesto v vzgojno-izobraževalnem zavodu). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 99, 99/9, 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - mala tatvina
Tožena stranka je tožnici (zaposleni na delovnem mestu dietni kuhar) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnici je očitala, da je s sodelavcem iz kuhinje odnesla določene stvari z namenom njihove odsvojitve. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da med strankama ni bilo sporno, da je tožnica s sodelavcem odnesla iz kuhinje določene stvari. Sodišče prve stopnje bo moralo izvesti predlagane dokaze glede na dokazne predloge pravdnih strank in na podlagi navedenega sprejeti dokazno oceno, upoštevaje dokazno breme tožene stranke.
kaznovanje odvetnika – denarna kazen – žalitev sodišča v vlogi – razveljavitev sklepa o taksni oprostitvi – lastnik nepremičnine večje vrednosti
ZST-1 v 3. odstavku 13. člena omogoča sodišču, da v primeru, ko na podlagi ponovnega preverjanja premoženjskega stanja stranke ugotovi, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ker stranka zmore plačati sodno takso, svojo odločitev o tem lahko samo spremeni.
Toženka se mora zavedati, da je institut taksne oprostitve namenjen res le socialno šibkim strankam, ne pa tistim, ki so lastniki nepremičnin, ki imajo tržno vrednost in pri katerih obstaja realna možnost za vnovčenje premoženja zaradi plačila taks.
Sodna praksa je pri presoji žaljivosti izjav strank in odvetnikov v vlogah že večkrat poudarila, da je potrebno kritiko ravnanja sodišča podati le na način, ki ne zmanjšuje njegovega ugleda. Vsak pritožnik je sicer pri varstvu svojih pravic lahko kritičen do stališč in ravnanja sodišča, vendar v okviru strokovne argumentacije in pravnih razlogov, ne pa na žaljiv način. Izjave pooblaščenke tožene stranke v pritožbi pa so očitno žaljive do sodišča in sodnice, češ da pri odločitvi zasleduje lasten interes po potrditvi sodbe ter odloča v želji po zaslužkarstvu. Takšne izjave presegajo stališča stranke v pritožbi, njihov edini namen je očitno omalovaževanje ugleda sodišča.
pravica do odškodnine zaradi neupravičenega pripora – pogoji – razlogi za pripor na strani pripornika – begosumnost
Tožnik ima načeloma pravico do odškodnine zaradi neupravičenega pripora, če je bila proti njemu izdana oprostilna sodba. Vendar te pravice nima tisti, ki je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da tisti, ki razloge za pripor povzroči sam s svojim nedovoljenim ravnanjem, izgubi pravico do odškodnine, ne glede na kasnejši izid kazenskega postopka.
priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobra vera – domneva dobrovernosti – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – izredno priposestvovanje
Dobra vera priposestvovalca se domneva, tako da je na nasprotni stranki trditveno in dokazno breme o njegovi nedobrovernosti. Dokazno breme, da ta domneva ni resnična, je torej na tožencu.
Vzrok škode je v nedopustnem (malomarnem) ravnanju izkušenega delavca druge toženke, ko ta ni z zadostno pazljivostjo zapeljal vozila v avtopralnico oziroma ni že pred tem zavrnil pranja vozila, ker ni ugotovil, da bi lahko bilo preširoko in je ravnal tako kot običajno, a pri tem povzročil nastanek škode, ki se kaže v poškodovanosti platišč.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/4, 12, 12/1. ZPP člen 7, 108, 108/5, 180, 278, 355.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev nepopolnega predloga – zavrženje predloga – smiselna uporaba določil ZPP – trditve o pravnoodločilnih dejstvih – razpravno načelo – izjava o premoženjskem stanju
V predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse mora prosilec navesti dejstva, ki so za odločitev pomembna. Če le-ta niso zatrjevana, predlog ni sposoben za obravnavanje. V izjavi o premoženjskem stanju, pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo posredovani podatki, so dokaz, ki ga sodišče lahko preveri s pridobivanjem podatkov iz javnih evidenc, ali pa nanje opre svojo odločitev.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0075794
URS člen 22, 23. ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 59. ZPP člen 7, 7/1, 206, 206/1, 285. ZZZDR člen 123, 123/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi – ugovor po izteku roka – dopustnost ugovornih trditev – preživninska obveznost – ugovor prenehanja terjatve – drugačen način izpolnitve obveznosti – obstoj dogovora o plačevanju preživnine na roke – trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – pravočasnost ugovora po izteku roka – pogoj nekrivde – materialno procesno vodstvo in njegove meje – vloga sodišča – prekluzije – predlog za prekinitev postopka – dolžnost preživljanja otroka
Če se navedbe iz ugovora po izteku roka nanašajo na dejstva, ki so nastala pred vložitvijo rednega ugovora, mora dolžnik dokazati, da teh trditev brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pojasnilo o tem, zakaj trditev iz ugovora po izteku roka brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, mora pri tem podati v sami vlogi - ugovoru po izteku roka, sicer ga sodišče ne sme obravnavati po vsebini.
V okviru materialnega procesnega vodstva že v pravdnem postopku razjasnjevalna dolžnost sodišča ni neomejena, predvsem pa je v sorazmerju z vlogo vseh subjektov postopka, upoštevajoč, da je v skladu z razpravnim načelom predvsem na strani stranke same dolžnost, da navede odločilna dejstva, ki utemeljujejo njen zahtevek ali njeno obrambo ter za svoje trditve ponudi ustrezne dokaze. V izvršilnem postopku pa je tudi sicer materialno procesno vodstvo v ugovornem postopku zelo omejeno; na eni strani velja breme vložitve obrazloženega ugovora, na drugi strani pa breme prekluzije, saj v tem delu ugovornega postopka ZIZ določa sistem prekluzij. Glede na to je materialno procesno vodstvo potrebno razumeti le v okviru dovoljenih mej prekluzij.