OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083508
ZIZ člen 59. ZPP člen 63, 286b. OZ člen 329, 329/1.
pristojnost za spore v izvršilnem postopku – izključna krajevna pristojnost – ustalitev krajevne pristojnosti – nedopustnost izvršbe – izvršilni naslov – razlogi za nedopustnost izvršbe
Tožba za nedopustnost izvršbe je dopustna le po predhodnem ugovornem postopku, v katerem je izvršilno sodišče odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se nanašajo na samo terjatev. Kot je tožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi se lahko v tožbi sklicevala le na opozicijske ali impugnacijske razloge, ne pa na razloge, ki se nanašajo na predpostavke izvršbe. Predvsem pa tožnica v tej pravdi ne more doseči ponovnega materialnopravnega preizkusa terjatve, ki je bila ugotovljena v izvršilnem naslovu.
delna sodna poravnava – uporabnina – dopustitev rabe stvari – dejansko stanje – prikrajšanje
Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve. Tožnikovo prikrajšanje ni niti konkretno niti realno, saj ni dokazal, da je zahteval drugačen dogovor glede načina uporabe skupne nepremičnine kot v delni sodni poravnavi in tudi ni sprožil nepravdnega postopka za delitev solastnine.
V predmetni zadevi tožnica glede na uspeh v pravdi v drugi zadevi, ni imela več pravnega interesa za vodenje predmetnega spora, saj je v drugem postopku glede obstoja delovnega razmerja uspela v celoti. Zato je tožnica v predmetni zadevi umaknila tožbo. Prvotožena stranka in drugotožena stranka sta se z umikom strinjali in priglasili stroške postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da sta obe toženi stranki solidarno dolžni povrniti tožnici potrebne stroške postopka, saj je tožnica morala vložiti tožbo v 30-dnevnem prekluzivnem roku, sicer bi svojo pravico izgubila.
Ker je torej tožnik za škodo in za storilca izvedel najkasneje 4. 7. 2006 (takrat je toženec izdelal lažno izvedensko mnenje, pregled pa je bil pred tem), je takrat začel teči tri in petletni zastaralni rok iz 1. odstavka 352. člena OZ. Triletni zastaralni rok se je iztekel 4. 7. 2009, petletni pa dne 4. 7. 2011, v tem delu je zato sodišče prve stopnje zaradi poteka zastaralnega roka ta zahtevek tožnika (tožba vložena 26. 6. 2012) pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
ZIZ člen 44a, 44a/3, 287, 287/6, 287/7, 287/8, 294c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33, 33/2.
smrt izvršitelja - predlog upnika za določitev drugega izvršitelja - odstavitev izvršitelja - določitev drugega izvršitelja - novela ZIZ-E
Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je od uveljavitve novele ZIZ-E 25. 11. 2006 izbira oziroma določitev izvršitelja prepuščena izključno upniku. Če je torej upnik aktiven in poda predlog za določitev (drugega) izvršitelja, mora sodišče po stališču pritožbenega sodišča takemu predlogu slediti iz naslednjih razlogov. Po 3. odstavku 44.a člena ZIZ je upnik tisti, ki (mora) v predlogu za izvršbo navesti izvršitelja. Če tega ne stori niti po pozivu na dopolnitev, se njegov predlog za izvršbo zavrže. Izbira izvršitelja je tako izključno upnikova pravica, in ne izvršiteljeva.
ZVOP-1 člen 30, 38, 38/3. OZ člen 179. ZPPDFT člen 3, 3-13, 79. ZBan člen 390a, 390a/5.
plačilo odškodnine zaradi okrnitve osebnostnih pravic – poseg v osebnostne pravice – protipravnost – osebni podatki – sistem izmenjave informacij o boniteti strank – SISBON – vpogled v evidence – zahteva za izbris podatkov
Tožnik ni dokazal protipravnosti ravnanja toženke. Sporna vpogleda v SISBON sta posledica tožnikove zahteve za izbris vseh podatkov, pri čemer ni pomembno, da tožnik v zahtevi za izbris podatkov ni izrecno navedel, naj se izbrišejo podatki tudi iz SISBON. Ker toženka s tožnikom ni bila več v poslovnem razmerju, se je lahko le z vpogledom v vse evidence prepričala o tem, kateri podatki se glede tožnika še vodijo, da bi lahko zadostila njegovi zahtevi.
Za utemeljenost denarnega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi okrnitve osebnostnih pravic mora tožnik izkazati obstoj predpostavk iz 179. člena OZ, zlasti dovolj visoko stopnjo intenzivnosti duševnih bolečin in njihovo trajanje, ki prisojo odškodnine sploh utemeljujejo.
Ker je tožnik ugovarjal višini deležev, je bil v nepravdnem postopku za razdružitev predmetne nepremičnine s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani napoten na pravdo za ugotovitev, da njegov delež na skupnem premoženju, nepremičnini, znaša več kot ½. Da je njegov delež večji kot ½, v pravdi ni uspel dokazati. Ker torej v pravdi ni uspel, je odločitev prvostopenjskega sodišča, da je uspel z 60%, materialnopravno zmotna.
Tožnik je kršil 4. točko člena 123/2 ZJU, ker je prekoračil pravice in odgovornosti iz delovnega razmerja s tem, da je zlorabil pooblastilo za nadomeščanje nadrejene delavke tako, da je z dopisom sam reševal in odločal o svojih kadrovskih zadevah (podal je mnenje glede svoje premestitve na drugo PU, s katerim je odgovoril na svojo vlogo). Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 20 % tožnikove plače za polni delovni čas, izplačane v mesecu, v katerem je tožnik storil težjo disciplinsko kršitev.
Spisovno gradivo izkazuje, da storilec na dan izdaje izpodbijanega sklepa ni imel več veljavnega vozniškega dovoljenja, saj mu je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru EPVD 148/2014, z dne 17. 12. 2014, ki je postal pravnomočen 30. 12. 2014, preklicana odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odložena storilcu s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru EPVD 148/2014, z dne 11. 11. 2014 (ta sklep Okrajnega sodišča v Mariboru torej ni v nobeni povezavi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru PR 928/2014, z dne 4. 11. 2014, o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja storilcu, kot to napačno izpostavlja pritožba). Zaradi navedenega je odločitev prvostopnega sodišča z izpodbijanim sklepom vsebinsko pravilna, ker niso podani pogoji za začasen odvzem vozniškega dovoljenja storilcu v skladu s 113.a členom ZP-1.
Tožnik je imel v tem pogledu položaj potrošnika, toženo stranko pa se je v smislu določil ZVPot štelo kot proizvajalca (kot uvoznika strešne kritine). Toženka bi bila zato odgovorna za škodo, če jo je povzročil izdelek z napako, že po določbah ZVPot (9. člen), ne glede na to, da med pravdnima strankama tedaj ni bilo nobenega pogodbenega razmerja.
razmerja med starši in otroki – preživljanje mladoletnega otroka – določitev višine preživnine – potrebe preživninskega upravičenca
Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, izobraževanja, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Otrokove potrebe je treba upoštevati kot celoto, pri tem pa ne gre za matematični izračun, temveč za oceno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057329
OZ člen 131. ZPP člen 243.
dokaz z izvedencem – strokovno znanje – dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – krivdna odškodninska odgovornost – opustitev dolžne skrbnosti
Kadar pa je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, to izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP). V konkretnem primeru je bilo na vprašanje, ali je sečnja potekala pravilno, mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju, torej z izvedbo dokaza z izvedencem. Izpovedbi pritožnika in priče B. P., ki sicer ima izkušnje s sečnjo, zato v nobenem primeru ne bi mogli nadomestiti mnenja izvedenca in ga, sami po sebi, tudi ne moreta izpodbiti. Lahko bi sicer vzbudili dvom v njegovo pravilnost, vendar pa v konkretnem primeru do tega ni prišlo.
postopek z izrednimi pravnimi sredstvi – pooblaščenec – odvetnik – pravniški državni izpit – obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – pogoj nekrivde – procesna skrbnost
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kamor spada tudi odločanje o pritožbi (kot rednem pravnem sredstvu), vloženi zoper sklep o obnovi, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit.
Pri oceni zadostnosti procesne skrbnosti je nedvomno treba izhajati iz povprečnega posameznika, kar pomeni dajanje prednosti objektivnemu vidiku pred subjektivnim, vendar ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Navedeno je bilo vodilo tudi sodišču prve stopnje pri njegovi presoji, ki je zato pravilna.
čas in kraj sklenitve pogodbe – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – kdaj se ne more zahtevati vrnitev – izdatek za drugega – asignacija – razmerje med prejemnikom nakazila in nakazancem – nakazančev sprejem – ugovori nakazanca – pogodba o odstopu terjatve
Asignatar pridobi pravico zahtevati izpolnitev nakazila od asignata šele takrat, ko prejme njegovo izjavo o sprejemu nakazila, asignat pa pri izpolnitvi nima ugovorov iz temeljnega razmerja z asignantom.
Določila 191. člena OZ v razmerju med pravdnima strankama ni mogoče uporabiti, saj tožnica spornega zneska ni plačala toženki, ampak ga je, kot trdi, plačala zanjo.
ZDR-1 člen 20, 20/2, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211, 211/3, 257, 257/3. ZJU člen 33. ZODPol člen 17. ZNPPol člen 4, 4/1. ZPol člen 3, 3/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - goljufija - rok za podajo odpovedi - policist
Tožnik (policist - kriminalist) je v policijski evidenci v različnem obsegu preverjal osebne podatke občana in njegove zunajzakonske partnerice, pri tem pa v določenem obdobju ni storil ničesar za realizacijo razpisanega mednarodnega iskanja in v zvezi s tem za prijetje in predajo tega občana in njegove zunajzakonske partnerice, čeprav je s potrebnimi podatki razpolagal. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
predlog za izločitev sodnika – pravočasnost predloga za izločitev sodnika – predlog za obnovo postopka – vročanje pisanj – vročanje pooblaščencu – pooblaščenec pravne osebe – vročanje pravnim osebam – vročitev sodbe sodišča druge stopnje – pravnomočnost – nastop pravnomočnosti – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – potrdilo o izvršljivosti – razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. Nastop pravnomočnosti, ko stranka sodbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe (čeprav ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko je jim je vročena). Sodba sodišča druge stopnje postane pravnomočna z njeno izdajo na drugi stopnji.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba - hujši prekršek - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočen plačilni nalog - pobuda za vložitev predloga za odpravo ali spremembo pravnomočne odločbe
Prvostopno sodišče je storilcu v sklepu EPVD 3/2014, z dne 6. 5. 2014, med drugim naložilo, da v času preizkusne dobe dvanajstih mesecev ne sme storiti hujšega prekrška, to je prekrška, za katerega je skladno z določili 23. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Ker je storilec v času teka preizkusne dobe dne 7. 8. 2014 takšen prekršek storil, kar je ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom Policijske postaje Ormož, z dne 7. 8. 2014, je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom storilcu utemeljeno preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZFPPIPP člen 353, 357, 357/1, 383, 388, 388/1, 388/1-2.
osebni stečaj – soglasje sodišča k plačilu stroškov – odvetniške storitve – prodaja nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu – postopek izvršbe – stroški selitvenega servisa
Pravno podlago za odločanje sodišča o soglasju upravitelju, da lahko plača stroške stečajnega postopka, predstavlja 1. odstavek 357. člena ZFPPIPP, ki se v postopku osebnega stečaja uporablja smiselno.
Upravitelj je bil dolžan zagotoviti izročitev prodane nepremičnine kupcu. Ker dolžnica nepremičnine ni izpraznila, je za postopek izvršbe upravitelj pooblastil odvetnico, ki je upravičena do nagrade za zastopanje stranke, ki ji je dala pooblastilo, v skladu z Odvetniško tarifo. Razlogi, ki jih navaja dolžnica, torej, da predlog za izvršbo ni bil utemeljen, bi bili pomembni v primeru presoje, katera stranka izvršilnega postopka je dolžna nositi stroške izvršilnega postopka, ne pa v stečajnem postopku. V postopku izdaje soglasja plačila iz stečajne mase razlogi, ki jih je navajala dolžnica, niso pomembni. Navedeni stroški ne bi nastali, če bi imel upravitelj možnost prazno nepremičnino izročiti kupcu.
V skladu s 126.a členom ZDavP-2 ne nastopi absolutno zastaranje davčne obveznosti (5. odstavek 126. člena ZDavP-2) v primeru, ko je bila terjatev najprej zavarovana s hipoteko na nepremičnini (lahko tudi na podlagi ohranjene hipoteke, pridobljene z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, v primeru ustavitve nepremičninske izvršbe, kot je bilo v zadevi In 1/2013), nato pa je v zakonsko določenem roku predlagana izvršba.