pravica do odškodnine zaradi neupravičenega pripora – pogoji – razlogi za pripor na strani pripornika – begosumnost
Tožnik ima načeloma pravico do odškodnine zaradi neupravičenega pripora, če je bila proti njemu izdana oprostilna sodba. Vendar te pravice nima tisti, ki je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da tisti, ki razloge za pripor povzroči sam s svojim nedovoljenim ravnanjem, izgubi pravico do odškodnine, ne glede na kasnejši izid kazenskega postopka.
razmerja med starši in otroki – preživljanje mladoletnega otroka – določitev višine preživnine – potrebe preživninskega upravičenca
Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, izobraževanja, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Otrokove potrebe je treba upoštevati kot celoto, pri tem pa ne gre za matematični izračun, temveč za oceno.
Komisija za preizkus ocene ne bi smela vrniti zahteve za preizkus ocene na prvo stopnjo oziroma naložiti delodajalcu, da javnega uslužbenca ponovno oceni, temveč je bila dolžna sama določiti oceno tožnika. Peti odstavek 17.a člena ZSPJS namreč določa, da je odločitev komisije dokončna, kar pomeni, da komisija za preizkus ocene mora odločiti o oceni tako, da oceno ali spremeni ali oceno potrdi (meritorna odločitev), ne pa da razveljavi odločitev odgovorne osebe ter oceno razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje. To pravno stališče potrjuje določba šestega odstavka 17.a člena ZSPJS, ki določa, da je veljavna ocena tista, ki jo določi komisija, torej gre lahko le za meritorno odločitev, kar pa v konkretnem primeru ni bilo.
Zoper oceno komisije lahko javni uslužbenec uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja (7. odstavek 17.a člena ZSPJS). Ker je šlo pri toženi stranki za napačno ravnanje komisije za preizkus ocene tožene stranke, je imel tožnik pravni interes za vodenje predmetnega spora, saj mu pravni interes za izpodbijanje sklepa dajeta določili petega in šestega odstavka 17.a člena ZSPJS.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083536
SZ člen 159, 159/1, 159/2. SZ-1 člen 91.
sklenitev najemne pogodbe – bistvene sestavine najemne pogodbe – plačilo najemnine – teorija realizacije – imetnik stanovanjske pravice
Teorijo o realizaciji je mogoče uporabiti, če se stranki ustno dogovorita (izrazita volji) o sklenitvi pogodbe. Zgolj z uporabo stanovanja in plačevanjem zanjo ni prišlo do sklenitve najemne pogodbe.
Po uveljavitvi SZ nihče ni mogel izgubiti do dneva uveljavitve SZ že pridobljenega statusa imetnika stanovanjske pravice zaradi okoliščin, ki so po ZSR imele za posledico odpoved ali prenehanje stanovanjskega razmerja, nastopile pa so po uveljavitvi SZ.
ZGD-1 člen 7, 7/1, 8, 8/1, ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/7-1. ZFPPod člen 12, 13.
kapitalska družba – spregled pravne osebnosti – sklepčnost tožbe – odgovornost družbenikov za obveznosti družbe – zloraba družbe – oškodovanje upnikov – aktivno ravnanje družbenika – odsvojitev poslovnega deleža – jamčevalni spregled pravne osebnosti – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – aktivni družbeniki
Zloraba družbe predpostavlja aktivno ravnanje družbenika.
Odsvojitev poslovnega deleža vpliva na lastninsko strukturo družbe, ne pa na njeno premoženje.
Toženčeve zlorabe družbe v nobenem primeru ne more predstavljati ravnanje družbe (njenih družbenikov) po tistem, ko je toženec poslovni delež že odslovil.
ZDR-1 člen 20, 20/2, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211, 211/3, 257, 257/3. ZJU člen 33. ZODPol člen 17. ZNPPol člen 4, 4/1. ZPol člen 3, 3/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - goljufija - rok za podajo odpovedi - policist
Tožnik (policist - kriminalist) je v policijski evidenci v različnem obsegu preverjal osebne podatke občana in njegove zunajzakonske partnerice, pri tem pa v določenem obdobju ni storil ničesar za realizacijo razpisanega mednarodnega iskanja in v zvezi s tem za prijetje in predajo tega občana in njegove zunajzakonske partnerice, čeprav je s potrebnimi podatki razpolagal. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZOFVI člen: 46, 46/4, 46/12, 53a, 53a/8, 53a/9, 53a/10, 55, 55/2, 58. ZSReg 34, 34/1, 34/2, 39, 39-4, 40, 40/1, 40/1-3, 40/2, 40/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 77.
vpis direktorja javnega zavoda – mnenje ministra
Ker zakon določa, da je v postopku za imenovanje ravnatelja (direktorja) treba pridobiti „le“ mnenje ministra je postopkovnim pravilom zadoščeno, če je mnenje ministra pridobljeno. Pri tem pa ni odločilnega pomena ali je mnenje pozitivno ali negativno.
vračunanje daril v dedni delež – dokazni standard – previsok dokazni standard – dokazni standard gotovosti
Gotovost, upoštevajoč pravno teorijo, pomeni najvišjo stopnjo materialne resnice in je podana v primeru popolne skladnosti subjektivne predstave z obstoječimi dejstvi, to je z objektivno stvarnostjo. Ker je tak dokazni standard že sam po sebi bolj idealna kot realna kategorija, teorija stoji na stališču, da je treba za meritorno odločanje trditve o pravno relevantnih dejstvih (praviloma) dokazati s stopnjo prepričanja, torej tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost oziroma da v resničnost trditev ne bo dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek. Temu, z izjemami, ki zahtevajo znižanje oziroma prilagajanje dokaznega standarda, še vedno sledi tudi sodna praksa.
ZDR člen 83, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 173, 173/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - zagovor - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od 15 let
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre za dejanja z znaki spolnih dejanj na škodo takrat sedemletne oškodovanke, ki je bila zaupana v varstvo tožniku. Šlo je za dejanja z zlorabo tožnikovega položaja, pri katerih je tožnik zadovoljeval svoj spolni nagon. Tožnik je s svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po tretjem odstavku 173. člena KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 44, 44/2, 205, 206. SPZ člen 67, 100. SZ-1 člen 111.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izpraznitev stanovanja – solastnina – upravljanje s stvarjo – varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika – varstvo skupnega lastnika – vrednost spornega predmeta
Toženec z lastnikom stanovanja ni imel sklenjene najemne pogodbe – v stanovanju je prebival brez pravnega naslova. V takem primeru ima lastnik kadarkoli pravico vložiti tožbo na izpraznitev stanovanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - sodno varstvo
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Tožniku je zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi priznalo primerno denarno povračilo v višini ene meseče plače in pri tem pravilno upoštevalo, da je tožnik brezposeln, da so njegove zaposlitvene možnosti glede na starost 57 let slabše ter da je bil pri toženi stranki zaposlen manj kot eno leto.
Ker je torej tožnik za škodo in za storilca izvedel najkasneje 4. 7. 2006 (takrat je toženec izdelal lažno izvedensko mnenje, pregled pa je bil pred tem), je takrat začel teči tri in petletni zastaralni rok iz 1. odstavka 352. člena OZ. Triletni zastaralni rok se je iztekel 4. 7. 2009, petletni pa dne 4. 7. 2011, v tem delu je zato sodišče prve stopnje zaradi poteka zastaralnega roka ta zahtevek tožnika (tožba vložena 26. 6. 2012) pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
Spisovno gradivo izkazuje, da storilec na dan izdaje izpodbijanega sklepa ni imel več veljavnega vozniškega dovoljenja, saj mu je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru EPVD 148/2014, z dne 17. 12. 2014, ki je postal pravnomočen 30. 12. 2014, preklicana odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odložena storilcu s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru EPVD 148/2014, z dne 11. 11. 2014 (ta sklep Okrajnega sodišča v Mariboru torej ni v nobeni povezavi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru PR 928/2014, z dne 4. 11. 2014, o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja storilcu, kot to napačno izpostavlja pritožba). Zaradi navedenega je odločitev prvostopnega sodišča z izpodbijanim sklepom vsebinsko pravilna, ker niso podani pogoji za začasen odvzem vozniškega dovoljenja storilcu v skladu s 113.a členom ZP-1.
plačilo razlike plače - stimulacija - plača - plačilo za delo
Iz tožničinih plačilnih list je razvidno, da je tožnica vsak mesec v določenem obdobju prejemala stimulacijo. To dejstvo pritrjuje navedbam tožnice, da je med njo in toženo stranko obstajal dogovor o plačilu dela plače za delovno uspešnost. Dejstvu, da je tožnici pripadal del plače za delovno uspešnost pa pritrjuje tudi ravnanje tožene stranke, ki je tožnici ta del plače mesečno redno obračunavala in izplačevala v obdobju 2 let in pol pred vtoževanim obdobjem. Ker je tudi iz izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke razvidno, da je bila stimulacija tožnice odvisna od vsakomesečne ocene tožničinega dela (torej od ocene njene delovne uspešnosti) je sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno zaključilo, da tožnica do dela plače iz naslova delovne uspešnosti v vtoževanem obdobju ni upravičena.
Jezikovna razlaga besedila prvega odstavka 5. člena ZPPSRD v nobenem kontekstu ne omogoča zaključka, da med izredna pravna sredstva spadajo tudi odškodninski zahtevki zaradi protipravnega ravnanja Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Jezikovna razlaga pa predstavlja zunanjo mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti.
delna sodna poravnava – uporabnina – dopustitev rabe stvari – dejansko stanje – prikrajšanje
Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve. Tožnikovo prikrajšanje ni niti konkretno niti realno, saj ni dokazal, da je zahteval drugačen dogovor glede načina uporabe skupne nepremičnine kot v delni sodni poravnavi in tudi ni sprožil nepravdnega postopka za delitev solastnine.
ZPP člen 339, 339/1, 452, 452/2, 452/3. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6.
spor majhne vrednosti - prekluzija - upravnik - stroški upravljanja in obratovanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - verzija - razpis naroka - zastaranje terjatev upravnikov poslovnih stavb
Tožeča stranka je že v prvi pripravljalni vlogi svoje trditveno in dokazno breme izpolnila, v drugi pa je svoj zahtevek utemeljevala le v obsegu navedb tožene stranke.
Vzrok škode je v nedopustnem (malomarnem) ravnanju izkušenega delavca druge toženke, ko ta ni z zadostno pazljivostjo zapeljal vozila v avtopralnico oziroma ni že pred tem zavrnil pranja vozila, ker ni ugotovil, da bi lahko bilo preširoko in je ravnal tako kot običajno, a pri tem povzročil nastanek škode, ki se kaže v poškodovanosti platišč.
kaznovanje odvetnika – denarna kazen – žalitev sodišča v vlogi – razveljavitev sklepa o taksni oprostitvi – lastnik nepremičnine večje vrednosti
ZST-1 v 3. odstavku 13. člena omogoča sodišču, da v primeru, ko na podlagi ponovnega preverjanja premoženjskega stanja stranke ugotovi, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ker stranka zmore plačati sodno takso, svojo odločitev o tem lahko samo spremeni.
Toženka se mora zavedati, da je institut taksne oprostitve namenjen res le socialno šibkim strankam, ne pa tistim, ki so lastniki nepremičnin, ki imajo tržno vrednost in pri katerih obstaja realna možnost za vnovčenje premoženja zaradi plačila taks.
Sodna praksa je pri presoji žaljivosti izjav strank in odvetnikov v vlogah že večkrat poudarila, da je potrebno kritiko ravnanja sodišča podati le na način, ki ne zmanjšuje njegovega ugleda. Vsak pritožnik je sicer pri varstvu svojih pravic lahko kritičen do stališč in ravnanja sodišča, vendar v okviru strokovne argumentacije in pravnih razlogov, ne pa na žaljiv način. Izjave pooblaščenke tožene stranke v pritožbi pa so očitno žaljive do sodišča in sodnice, češ da pri odločitvi zasleduje lasten interes po potrditvi sodbe ter odloča v želji po zaslužkarstvu. Takšne izjave presegajo stališča stranke v pritožbi, njihov edini namen je očitno omalovaževanje ugleda sodišča.