ZDR-1 člen 20, 20/2, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211, 211/3, 257, 257/3. ZJU člen 33. ZODPol člen 17. ZNPPol člen 4, 4/1. ZPol člen 3, 3/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - goljufija - rok za podajo odpovedi - policist
Tožnik (policist - kriminalist) je v policijski evidenci v različnem obsegu preverjal osebne podatke občana in njegove zunajzakonske partnerice, pri tem pa v določenem obdobju ni storil ničesar za realizacijo razpisanega mednarodnega iskanja in v zvezi s tem za prijetje in predajo tega občana in njegove zunajzakonske partnerice, čeprav je s potrebnimi podatki razpolagal. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZFPPIPP člen 353, 357, 357/1, 383, 388, 388/1, 388/1-2.
osebni stečaj – soglasje sodišča k plačilu stroškov – odvetniške storitve – prodaja nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu – postopek izvršbe – stroški selitvenega servisa
Pravno podlago za odločanje sodišča o soglasju upravitelju, da lahko plača stroške stečajnega postopka, predstavlja 1. odstavek 357. člena ZFPPIPP, ki se v postopku osebnega stečaja uporablja smiselno.
Upravitelj je bil dolžan zagotoviti izročitev prodane nepremičnine kupcu. Ker dolžnica nepremičnine ni izpraznila, je za postopek izvršbe upravitelj pooblastil odvetnico, ki je upravičena do nagrade za zastopanje stranke, ki ji je dala pooblastilo, v skladu z Odvetniško tarifo. Razlogi, ki jih navaja dolžnica, torej, da predlog za izvršbo ni bil utemeljen, bi bili pomembni v primeru presoje, katera stranka izvršilnega postopka je dolžna nositi stroške izvršilnega postopka, ne pa v stečajnem postopku. V postopku izdaje soglasja plačila iz stečajne mase razlogi, ki jih je navajala dolžnica, niso pomembni. Navedeni stroški ne bi nastali, če bi imel upravitelj možnost prazno nepremičnino izročiti kupcu.
pogodba o odvetniškem zastopanju - tuj odvetnik - aktivna legitimacija
Tožnica je kot tuja odvetniška družba, pri zastopanju toženca v RS sodelovala z A. B., odvetnikom v Jesenicah, kot ji to narekuje prvi odstavek 34d. člena ZOdv, zaradi česar je aktivno legitimirana za plačilo opravljenih odvetniških storitev.
plačilo uporabnine – prisilna izselitev zakonca iz skupnega premoženja – neupravičena pridobitev – objektivna korist – višina uporabnine
Tožnica se glede na izkazana nasilna ravnanja toženca ni bila dolžna vrniti nazaj v nepremičnino, ki je njuno skupno premoženje, niti dopustitve rabe od toženca v tej situaciji ni bila dolžna zahtevati.
Za utemeljenost zahtevka po 198. členu OZ ni pomembno, ali pomeni pridobitev stvari za obogatenega objektivno korist ali ne oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ali bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Pomembna je predvsem korist, ki bi jo obogateni lahko imel od stvari, ki jo je pridobil. Pri ugotavljanju višine uporabnine, do katere je upravičena tožnica, je tako sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ustaljeno stališče sodne prakse, v skladu s katerim je uporabnina enaka znesku povprečne tržne najemnine
Predlog za izdajo začasne odredbe podan v zavarovanje denarne terjatve uveljavljene z razširjenim tožbenim zahtevkom, je treba presojati v luči zavarovanja terjatve vtoževane v (razširjenem) tožbenem zahtevku (verjetnost te terjatve ni podana).
URS člen 15, 15/3, 15/4. ZKP člen 18, 18/2, 149a, 149a/1, 149b, 155, 155/1. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3.
ugotavljanje dovoljenosti dokaza – izločitev dokazov – vrednotenje podatkov, pridobljenih z ukrepom po 149.b členu ZKP – pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – hramba prometnih podatkov – ekskluzijsko pravilo – načelo sorazmernosti – prikriti preiskovalni ukrepi – odreditev – utemeljeni razlogi za sum – tajno opazovanje – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Pri presoji, ali so bile ustavne pravice obtoženca kakorkoli prizadete z uporabo prometnih podatkov, ki so bili pridobljeni na podlagi ukrepa iz 149.b člena ZKP, je skladno z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-65/13 z dne 3. 7. 2014, ki je razveljavilo določbe 162. do 169. člena ZEKom-1, potrebno izhajati iz teže očitanih kaznivih dejanj ter z upoštevanjem načela sorazmernosti in nujnosti pogojev.
sodna praksa – primerljiva zadeva iz sodne prakse – nepremoženjska škoda – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pritožbeni očitek, češ da bi moralo sodišče prve stopnje (njegove) bodoče telesne bolečine upoštevati pri prisoji odškodnine za telesne bolečine in ne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (kot je to v konkretnem primeru storilo), drži. A to prav v ničemer ne vpliva na pravilnost (zakonitost) izpodbijane odločitve. Bistveno namreč je, da je sodišče prve stopnje pri odmeri (prisoditvi) odškodnine upoštevalo tudi to škodo (torej bodoče telesne bolečine), pa čeprav v okviru odškodnine za drugo obliko škode.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083526
ZZK-1 člen 8, 8/2. OZ člen 270.
izbrisna tožba – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – prenehanje obveznosti – nesklepčnost tožbe
Tožnik bi glede na pogodbo in svojo kupoprodajno pogodbo, sklenjeno s prodajalko, lahko izposloval vknjižbo lastninske pravice do 9/100 tudi na parc. št. 1/8 (in s tem na pozneje nastali parc. št. 1/43) še pred njeno parcelacijo v letu 2006. Ker tožnik ni poskrbel za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi, ga lahko zadanejo tudi morebitne škodljive posledice njegove opustitve.
zamudna sodba - plačilo za delo - obveznost plačila - plača
Glede na to, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za resnično, da tožena stranka tožniku iz naslova plače in iz naslova dnevnic dolguje vtoževani znesek. Tožena stranka je tožniku plačo sicer obračunala, ne pa tudi izplačala. Na podlagi teh dejstev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je, ob sklicevanju na določbo členov 126. do 129. ZDR-1, tožniku te zneske dosodilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083536
SZ člen 159, 159/1, 159/2. SZ-1 člen 91.
sklenitev najemne pogodbe – bistvene sestavine najemne pogodbe – plačilo najemnine – teorija realizacije – imetnik stanovanjske pravice
Teorijo o realizaciji je mogoče uporabiti, če se stranki ustno dogovorita (izrazita volji) o sklenitvi pogodbe. Zgolj z uporabo stanovanja in plačevanjem zanjo ni prišlo do sklenitve najemne pogodbe.
Po uveljavitvi SZ nihče ni mogel izgubiti do dneva uveljavitve SZ že pridobljenega statusa imetnika stanovanjske pravice zaradi okoliščin, ki so po ZSR imele za posledico odpoved ali prenehanje stanovanjskega razmerja, nastopile pa so po uveljavitvi SZ.
ZGD-1 člen 7, 7/1, 8, 8/1, ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/7-1. ZFPPod člen 12, 13.
kapitalska družba – spregled pravne osebnosti – sklepčnost tožbe – odgovornost družbenikov za obveznosti družbe – zloraba družbe – oškodovanje upnikov – aktivno ravnanje družbenika – odsvojitev poslovnega deleža – jamčevalni spregled pravne osebnosti – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – aktivni družbeniki
Zloraba družbe predpostavlja aktivno ravnanje družbenika.
Odsvojitev poslovnega deleža vpliva na lastninsko strukturo družbe, ne pa na njeno premoženje.
Toženčeve zlorabe družbe v nobenem primeru ne more predstavljati ravnanje družbe (njenih družbenikov) po tistem, ko je toženec poslovni delež že odslovil.
Ker je torej tožnik za škodo in za storilca izvedel najkasneje 4. 7. 2006 (takrat je toženec izdelal lažno izvedensko mnenje, pregled pa je bil pred tem), je takrat začel teči tri in petletni zastaralni rok iz 1. odstavka 352. člena OZ. Triletni zastaralni rok se je iztekel 4. 7. 2009, petletni pa dne 4. 7. 2011, v tem delu je zato sodišče prve stopnje zaradi poteka zastaralnega roka ta zahtevek tožnika (tožba vložena 26. 6. 2012) pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
sodna poravnava – razveljavitev sodne poravnave – nesklepčnost tožbe – pisna pomota v številki – datum sklenitve sodne poravnave
V konkretnem primeru je tožeča stranka pravilno označila opravilno številko zadeve in sodišče, pred katerim je bila sklenjena delna sodna poravnava, ki jo izpodbija s tožbo. Dejstvo, da je narobe označila datum, kdaj je bila ta sodna poravnava sklenjena, kakor tudi dejstvo, da je sodišče vrnilo takšno tožbo kot nesklepčno v popravo, tožeča stranka pa je ponovno označila napačni datum sklepanja sodne poravnave, ne pomeni nesklepčnosti tožbe. Tožeča stranka je v tožbi in v izreku med drugim prepisala tekst sodne poravnave, ki jo izpodbija, napisala je opravilno številko in sodišče, kar vse je dovolj določeno, da sodišče ve, za katero sodno poravnavo gre.
V sporu zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj se mora sodišče izreči o tem, ali je pogodba, s katero naj bi do oškodovanja upnika prišlo, navidezna ali ne. Ne zadošča sklicevanje na tretji odstavek 50. člena, ki določa, da navideznosti pogodbe proti tretji pošteni osebi ni mogoče uveljavljati. Za odločitev, ali je tožnik upravičen do pravnega varstva, je odločilno, kakšen posel je bil sklenjen. Samo na podlagi ugotovitve o sklenjenem pravnem poslu je mogoče presojati njegov vpliv na dolžnikovo plačevitost.
Sklep je oblikovno res pomanjkljiv, saj izostane ločitev med izrekom in obrazložitvijo oziroma navedba mednaslova odločbe, ki bi kazala na obrazložitev, vendar ta lapsus calami nikakor ne pomeni, da je bila pritožnica prikrajšana za pravno sredstvo proti temu sklepu.
Šteje se, da je izročitev del v redu opravljena, če so predana osebi, ki jo izbere naročnik.
plačilo razlike plače - stimulacija - plača - plačilo za delo
Iz tožničinih plačilnih list je razvidno, da je tožnica vsak mesec v določenem obdobju prejemala stimulacijo. To dejstvo pritrjuje navedbam tožnice, da je med njo in toženo stranko obstajal dogovor o plačilu dela plače za delovno uspešnost. Dejstvu, da je tožnici pripadal del plače za delovno uspešnost pa pritrjuje tudi ravnanje tožene stranke, ki je tožnici ta del plače mesečno redno obračunavala in izplačevala v obdobju 2 let in pol pred vtoževanim obdobjem. Ker je tudi iz izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke razvidno, da je bila stimulacija tožnice odvisna od vsakomesečne ocene tožničinega dela (torej od ocene njene delovne uspešnosti) je sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno zaključilo, da tožnica do dela plače iz naslova delovne uspešnosti v vtoževanem obdobju ni upravičena.
ZPP člen 8, 181, 181/2, 189, 285, 339, 339/2, 339/2-12. SPZ člen 217, 218.
ugotovitev neobstoja služnosti in prepoved njenega izvrševanja – ugotovitev obstoja služnosti in prepoved poseganja vanjo – priposestvovanje stvarne služnosti – negativna ugotovitvena tožba – pozitivna ugotovitvena tožba – nasprotna tožba – litispendenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravni interes za ugotovitveno tožbo – sklepčnost tožbe – nasprotovanje izvajanju služnosti – materialno procesno vodstvo – dejstvo – dokazovanje dejstev – različna izpovedba o nezatrjevanih dejstvih
Ne glede na to, da tožnika z zahtevkom uveljavljata ugotovitev neobstoja služnosti, toženec pa ugotovitev njenega obstoja, sta zahtevka identična, saj sta medsebojno izključujoča. Dokler pravda teče, se o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami. Če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo (189. člen ZPP).
SPZ sicer tožbe na ugotovitev neobstoja služnosti ne ureja, vendar pa to ne pomeni, da ni dopustna. Po 2. odstavku 181. člena ZPP se lahko ugotovitvena tožba vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja. Da se s konkretno ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev neobstoja pravice, je na dlani, tožnika pa sta (v delu, ki se nanaša na ugotovitev neobstoja služnosti po obstoječi poti) izkazala tudi pravni interes za njeno vložitev: navedla sta, da je med pravdnimi strankami tekel motenjski spor, v katerem je toženec trdil, da ima po tej poti pravico stvarne služnosti. Pravni položaj tožnikov je zato negotov, saj toženec vztraja, da stvarna služnost obstaja.
Predmet dokazovanja so le dejstva, ki sta jih stranki predhodno zatrjevali in so med njima sporna, ne pa dejstva, o katerih sta morda (različno) izpovedali, a predhodno niso bila zatrjevana. Glede na to, da so nekatere trditve premalo konkretizirane oziroma nejasne, bo moralo sodišče prve stopnje z ustreznim materialno procesnim vodstvom (285. člen ZPP), ki ga doslej ni izvedlo, poskrbeti za njihovo konkretizacijo oziroma dodatna pojasnila, nato pa bo, v kolikor bi se to izkazalo za potrebno, moralo dokazni postopek tudi dopolniti z novimi ali z ponovitvijo že izvedenih dokazov.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodba sodišča prve stopnje razloge o višini prisojene terjatve ima. Ali ti razlogi obenem predstavljajo vse relevantne odločilne razloge, pa je odvisno od tega, kateri razlogi sploh so pravno odločilni za preizkus odločitve o višini prisojene terjatve. Slednje je odvisno od tega, kaj je materialnopravna podlaga vtoževane terjatve.
Pogodba o zaposlitvi med tožnikom in toženo stranko je bila sklenjena za določen čas od 14. 1. 2013 do vključno 13. 1. 2014. Sporna aneksa se nanašata zgolj na napotilo na delo v tujino v obdobju trajanja osnovne pogodbe o zaposlitvi za določen čas v času od 14. 1. 2013 do 17. 3. 2013. Zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam tožnika, da je sklenil delovno razmerje po obeh aneksih v Mariboru. Tožnik je namreč sklenil delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi v Kranju. Oba aneksa urejata le delo v tujini na posameznih projektih, ni pa šlo za novo sklenitev delovnega razmerja. Zato je za odločanje v zadevi krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju in ne Delovno sodišče v Mariboru.