V sporu zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj se mora sodišče izreči o tem, ali je pogodba, s katero naj bi do oškodovanja upnika prišlo, navidezna ali ne. Ne zadošča sklicevanje na tretji odstavek 50. člena, ki določa, da navideznosti pogodbe proti tretji pošteni osebi ni mogoče uveljavljati. Za odločitev, ali je tožnik upravičen do pravnega varstva, je odločilno, kakšen posel je bil sklenjen. Samo na podlagi ugotovitve o sklenjenem pravnem poslu je mogoče presojati njegov vpliv na dolžnikovo plačevitost.
ZPP člen 44, 44/2, 205, 206. SPZ člen 67, 100. SZ-1 člen 111.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izpraznitev stanovanja – solastnina – upravljanje s stvarjo – varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika – varstvo skupnega lastnika – vrednost spornega predmeta
Toženec z lastnikom stanovanja ni imel sklenjene najemne pogodbe – v stanovanju je prebival brez pravnega naslova. V takem primeru ima lastnik kadarkoli pravico vložiti tožbo na izpraznitev stanovanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - sodno varstvo
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Tožniku je zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi priznalo primerno denarno povračilo v višini ene meseče plače in pri tem pravilno upoštevalo, da je tožnik brezposeln, da so njegove zaposlitvene možnosti glede na starost 57 let slabše ter da je bil pri toženi stranki zaposlen manj kot eno leto.
Sklep je oblikovno res pomanjkljiv, saj izostane ločitev med izrekom in obrazložitvijo oziroma navedba mednaslova odločbe, ki bi kazala na obrazložitev, vendar ta lapsus calami nikakor ne pomeni, da je bila pritožnica prikrajšana za pravno sredstvo proti temu sklepu.
Šteje se, da je izročitev del v redu opravljena, če so predana osebi, ki jo izbere naročnik.
STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0081430
ZFPPIPP člen 271. ZIZ člen 9, 9/2, 239, 271, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – neodplačno razpolaganje s premoženjem – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pravna sredstva – ugovor zoper sklep o zavarovanju – pritožba zoper sklep, izdan o ugovoru – verjetnost terjatve – predpostavke za izdajo začasne odredbe – nevarnost nastanka težko nadomestljive škode
Pravno dejanje ustanovitve nove družbe ni samo po sebi izpodbojno, temveč je izpodbojno v povezavi s celotnim potekom prenosa spornih nepremičnin, iz katerega izhaja, da je bil prenos nepremičnin, oz. poslovnih deležev neodplačen, posledično pa, da je bila tožeča stranka oškodovana. Na tožeči stranki je namreč ostala samo bilančna pasiva. Tem odločilnim razlogom sklepa pa se pritožba popolnoma izogne. Tako se izkaže za pravilno stališče sodišča prve stopnje, da gre v tem primeru za neodplačen prenos.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083536
SZ člen 159, 159/1, 159/2. SZ-1 člen 91.
sklenitev najemne pogodbe – bistvene sestavine najemne pogodbe – plačilo najemnine – teorija realizacije – imetnik stanovanjske pravice
Teorijo o realizaciji je mogoče uporabiti, če se stranki ustno dogovorita (izrazita volji) o sklenitvi pogodbe. Zgolj z uporabo stanovanja in plačevanjem zanjo ni prišlo do sklenitve najemne pogodbe.
Po uveljavitvi SZ nihče ni mogel izgubiti do dneva uveljavitve SZ že pridobljenega statusa imetnika stanovanjske pravice zaradi okoliščin, ki so po ZSR imele za posledico odpoved ali prenehanje stanovanjskega razmerja, nastopile pa so po uveljavitvi SZ.
ZGD-1 člen 7, 7/1, 8, 8/1, ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/7-1. ZFPPod člen 12, 13.
kapitalska družba – spregled pravne osebnosti – sklepčnost tožbe – odgovornost družbenikov za obveznosti družbe – zloraba družbe – oškodovanje upnikov – aktivno ravnanje družbenika – odsvojitev poslovnega deleža – jamčevalni spregled pravne osebnosti – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – aktivni družbeniki
Zloraba družbe predpostavlja aktivno ravnanje družbenika.
Odsvojitev poslovnega deleža vpliva na lastninsko strukturo družbe, ne pa na njeno premoženje.
Toženčeve zlorabe družbe v nobenem primeru ne more predstavljati ravnanje družbe (njenih družbenikov) po tistem, ko je toženec poslovni delež že odslovil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057329
OZ člen 131. ZPP člen 243.
dokaz z izvedencem – strokovno znanje – dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – krivdna odškodninska odgovornost – opustitev dolžne skrbnosti
Kadar pa je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, to izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP). V konkretnem primeru je bilo na vprašanje, ali je sečnja potekala pravilno, mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju, torej z izvedbo dokaza z izvedencem. Izpovedbi pritožnika in priče B. P., ki sicer ima izkušnje s sečnjo, zato v nobenem primeru ne bi mogli nadomestiti mnenja izvedenca in ga, sami po sebi, tudi ne moreta izpodbiti. Lahko bi sicer vzbudili dvom v njegovo pravilnost, vendar pa v konkretnem primeru do tega ni prišlo.
Tožnik je imel v tem pogledu položaj potrošnika, toženo stranko pa se je v smislu določil ZVPot štelo kot proizvajalca (kot uvoznika strešne kritine). Toženka bi bila zato odgovorna za škodo, če jo je povzročil izdelek z napako, že po določbah ZVPot (9. člen), ne glede na to, da med pravdnima strankama tedaj ni bilo nobenega pogodbenega razmerja.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083526
ZZK-1 člen 8, 8/2. OZ člen 270.
izbrisna tožba – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – prenehanje obveznosti – nesklepčnost tožbe
Tožnik bi glede na pogodbo in svojo kupoprodajno pogodbo, sklenjeno s prodajalko, lahko izposloval vknjižbo lastninske pravice do 9/100 tudi na parc. št. 1/8 (in s tem na pozneje nastali parc. št. 1/43) še pred njeno parcelacijo v letu 2006. Ker tožnik ni poskrbel za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi, ga lahko zadanejo tudi morebitne škodljive posledice njegove opustitve.
zamudna sodba - plačilo za delo - obveznost plačila - plača
Glede na to, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za resnično, da tožena stranka tožniku iz naslova plače in iz naslova dnevnic dolguje vtoževani znesek. Tožena stranka je tožniku plačo sicer obračunala, ne pa tudi izplačala. Na podlagi teh dejstev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je, ob sklicevanju na določbo členov 126. do 129. ZDR-1, tožniku te zneske dosodilo.
pogodba o odvetniškem zastopanju - tuj odvetnik - aktivna legitimacija
Tožnica je kot tuja odvetniška družba, pri zastopanju toženca v RS sodelovala z A. B., odvetnikom v Jesenicah, kot ji to narekuje prvi odstavek 34d. člena ZOdv, zaradi česar je aktivno legitimirana za plačilo opravljenih odvetniških storitev.
ZOFVI člen: 46, 46/4, 46/12, 53a, 53a/8, 53a/9, 53a/10, 55, 55/2, 58. ZSReg 34, 34/1, 34/2, 39, 39-4, 40, 40/1, 40/1-3, 40/2, 40/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 77.
vpis direktorja javnega zavoda – mnenje ministra
Ker zakon določa, da je v postopku za imenovanje ravnatelja (direktorja) treba pridobiti „le“ mnenje ministra je postopkovnim pravilom zadoščeno, če je mnenje ministra pridobljeno. Pri tem pa ni odločilnega pomena ali je mnenje pozitivno ali negativno.
ZFPPIPP člen 353, 357, 357/1, 383, 388, 388/1, 388/1-2.
osebni stečaj – soglasje sodišča k plačilu stroškov – odvetniške storitve – prodaja nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu – postopek izvršbe – stroški selitvenega servisa
Pravno podlago za odločanje sodišča o soglasju upravitelju, da lahko plača stroške stečajnega postopka, predstavlja 1. odstavek 357. člena ZFPPIPP, ki se v postopku osebnega stečaja uporablja smiselno.
Upravitelj je bil dolžan zagotoviti izročitev prodane nepremičnine kupcu. Ker dolžnica nepremičnine ni izpraznila, je za postopek izvršbe upravitelj pooblastil odvetnico, ki je upravičena do nagrade za zastopanje stranke, ki ji je dala pooblastilo, v skladu z Odvetniško tarifo. Razlogi, ki jih navaja dolžnica, torej, da predlog za izvršbo ni bil utemeljen, bi bili pomembni v primeru presoje, katera stranka izvršilnega postopka je dolžna nositi stroške izvršilnega postopka, ne pa v stečajnem postopku. V postopku izdaje soglasja plačila iz stečajne mase razlogi, ki jih je navajala dolžnica, niso pomembni. Navedeni stroški ne bi nastali, če bi imel upravitelj možnost prazno nepremičnino izročiti kupcu.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 5, 22, 25, 26. ZPP člen 22, 22/2.
krajevna pristojnost - krajevna nepristojnost - izključna krajevna pristojnost - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti - predhodni preizkus tožbe - izključna pristojnost - preizkus pristojnosti in dopustnosti - uredba Bruselj I
Ker je sodišče že opravilo predhodni preizkus tožbe, se ne more več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.
Komisija za preizkus ocene ne bi smela vrniti zahteve za preizkus ocene na prvo stopnjo oziroma naložiti delodajalcu, da javnega uslužbenca ponovno oceni, temveč je bila dolžna sama določiti oceno tožnika. Peti odstavek 17.a člena ZSPJS namreč določa, da je odločitev komisije dokončna, kar pomeni, da komisija za preizkus ocene mora odločiti o oceni tako, da oceno ali spremeni ali oceno potrdi (meritorna odločitev), ne pa da razveljavi odločitev odgovorne osebe ter oceno razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje. To pravno stališče potrjuje določba šestega odstavka 17.a člena ZSPJS, ki določa, da je veljavna ocena tista, ki jo določi komisija, torej gre lahko le za meritorno odločitev, kar pa v konkretnem primeru ni bilo.
Zoper oceno komisije lahko javni uslužbenec uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja (7. odstavek 17.a člena ZSPJS). Ker je šlo pri toženi stranki za napačno ravnanje komisije za preizkus ocene tožene stranke, je imel tožnik pravni interes za vodenje predmetnega spora, saj mu pravni interes za izpodbijanje sklepa dajeta določili petega in šestega odstavka 17.a člena ZSPJS.
ZSReg člen 7, 7/3, 7/3-1, 7/3-1(2), 12, 34, 43, 43/1. URS člen 25.
objava zapisnika skupščine – pravica do pritožbe
V skladu z določbo 25. člena Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, s katerimi te odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ker v zvezi z objavo zapisnika skupščine subjekta vpisa na spletnih straneh AJPES ni bila izdana odločba v smislu prvega odstavka 12. člena ZSReg, pritožba zoper objavo ni dovoljena. To je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa smiselno tudi povedalo.
URS člen 14. ZFPPIPP člen 103, 103/2, 153, 153/3, 210, 211, 215, 215/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 9, 12.
prisilna poravnava – predujem za kritje stroškov postopka – odmera višine predujma – nadomestilo upravitelju – odmera nagrade upravitelja – nadomestilo za preizkus terjatev – nadomestilo za opravljanje nadzora – enakost pred zakonom
Dolžnik ima po lastnem seznamu terjatev 82 (navadnih) upnikov, zato se je pri odmeri predujma prvostopenjsko sodišče utemeljeno oprlo na navedeni podatek dolžnika samega. V tej fazi postopka namreč še ni mogoče predvideti natančnega števila dejansko prijavljenih terjatev. Pritožnikovo razlogovanje, da bo imelo le šest upnikov z najvišjimi terjatvami vpliv na glasovalni rezultat o predlagani prisilni poravnavi, na drugačno presojo ne more vplivati.
Kriterij po 12. členu Pravilnika, ki ga kot protiustavnega s pritožbo napada pritožnik, velja za vse postopke prisilne poravnave, pri vseh dolžnikih se presoja kot kriterij za določitev nagrade višina sredstev iz dolžnikove bilance stanja (ne število bilančnih postavk). Do kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom in 14. člena Ustave bi prišlo v primeru, če bi sodišče nadomestilo upravitelju v enakih postopkih odmerjalo po različnih kriterijih (enkrat po kriteriju višine sredstev, drugič po kriteriju števila bilančnih postavk). Tako različne sodne prakse pa pritožbeno sodišče ni zaznalo.
povrnitev stroškov v nepravdnem postopku – krivdno načelo
V nepravdnem postopku zaradi ureditve razmerij med solastniki interes nasprotnega udeleženca, ki sicer obstaja – da bi se razmere pri uporabi solastne nepremičnine uredile – ni bil uresničen. Neuspešna (zavrnjena) zahteva za sodno varstvo je okoliščina, zaradi katere uporaba določila o tem, da udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka, ne pride v poštev. Odločiti je potrebno po krivdnem načelu – udeleženec, ki stroške povzroči po svoji krivdi ali nastanejo po naključju, ki se je njemu primerilo, jih je dolžan drugemu udeležencu povrniti.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
premoženjsko stanje – predlog za obročno plačilo sodne takse – dovoljene pritožbene novote
Novi dokazi, ki jih je tožnica priložila svoji pritožbi, in njeno pritožbeno pojasnilo, da gre pri nakazilu na njen transakcijski račun v resnici za odškodnino, ki predstavlja manj kot polovico nastale škode, ugotovitve izpodbijanega sklepa vendarle postavljajo v drugačno luč. Ker tožnica razen plače nima drugih dohodkov, je vprašljivo, ali bo res brez škode za lastno preživljanje zmogla plačilo celotne dolgovane takse v odrejenem 15-dnevnem roku. Skupna višina takse, ki jo mora plačati tožnica, namreč za več kot trikrat presega njeno mesečno plačo.