URS člen 15, 15/3, 15/4. ZKP člen 18, 18/2, 149a, 149a/1, 149b, 155, 155/1. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3.
ugotavljanje dovoljenosti dokaza – izločitev dokazov – vrednotenje podatkov, pridobljenih z ukrepom po 149.b členu ZKP – pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – hramba prometnih podatkov – ekskluzijsko pravilo – načelo sorazmernosti – prikriti preiskovalni ukrepi – odreditev – utemeljeni razlogi za sum – tajno opazovanje – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Pri presoji, ali so bile ustavne pravice obtoženca kakorkoli prizadete z uporabo prometnih podatkov, ki so bili pridobljeni na podlagi ukrepa iz 149.b člena ZKP, je skladno z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-65/13 z dne 3. 7. 2014, ki je razveljavilo določbe 162. do 169. člena ZEKom-1, potrebno izhajati iz teže očitanih kaznivih dejanj ter z upoštevanjem načela sorazmernosti in nujnosti pogojev.
ZPP člen 8, 181, 181/2, 189, 285, 339, 339/2, 339/2-12. SPZ člen 217, 218.
ugotovitev neobstoja služnosti in prepoved njenega izvrševanja – ugotovitev obstoja služnosti in prepoved poseganja vanjo – priposestvovanje stvarne služnosti – negativna ugotovitvena tožba – pozitivna ugotovitvena tožba – nasprotna tožba – litispendenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravni interes za ugotovitveno tožbo – sklepčnost tožbe – nasprotovanje izvajanju služnosti – materialno procesno vodstvo – dejstvo – dokazovanje dejstev – različna izpovedba o nezatrjevanih dejstvih
Ne glede na to, da tožnika z zahtevkom uveljavljata ugotovitev neobstoja služnosti, toženec pa ugotovitev njenega obstoja, sta zahtevka identična, saj sta medsebojno izključujoča. Dokler pravda teče, se o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami. Če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo (189. člen ZPP).
SPZ sicer tožbe na ugotovitev neobstoja služnosti ne ureja, vendar pa to ne pomeni, da ni dopustna. Po 2. odstavku 181. člena ZPP se lahko ugotovitvena tožba vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja. Da se s konkretno ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev neobstoja pravice, je na dlani, tožnika pa sta (v delu, ki se nanaša na ugotovitev neobstoja služnosti po obstoječi poti) izkazala tudi pravni interes za njeno vložitev: navedla sta, da je med pravdnimi strankami tekel motenjski spor, v katerem je toženec trdil, da ima po tej poti pravico stvarne služnosti. Pravni položaj tožnikov je zato negotov, saj toženec vztraja, da stvarna služnost obstaja.
Predmet dokazovanja so le dejstva, ki sta jih stranki predhodno zatrjevali in so med njima sporna, ne pa dejstva, o katerih sta morda (različno) izpovedali, a predhodno niso bila zatrjevana. Glede na to, da so nekatere trditve premalo konkretizirane oziroma nejasne, bo moralo sodišče prve stopnje z ustreznim materialno procesnim vodstvom (285. člen ZPP), ki ga doslej ni izvedlo, poskrbeti za njihovo konkretizacijo oziroma dodatna pojasnila, nato pa bo, v kolikor bi se to izkazalo za potrebno, moralo dokazni postopek tudi dopolniti z novimi ali z ponovitvijo že izvedenih dokazov.
sodna poravnava – razveljavitev sodne poravnave – nesklepčnost tožbe – pisna pomota v številki – datum sklenitve sodne poravnave
V konkretnem primeru je tožeča stranka pravilno označila opravilno številko zadeve in sodišče, pred katerim je bila sklenjena delna sodna poravnava, ki jo izpodbija s tožbo. Dejstvo, da je narobe označila datum, kdaj je bila ta sodna poravnava sklenjena, kakor tudi dejstvo, da je sodišče vrnilo takšno tožbo kot nesklepčno v popravo, tožeča stranka pa je ponovno označila napačni datum sklepanja sodne poravnave, ne pomeni nesklepčnosti tožbe. Tožeča stranka je v tožbi in v izreku med drugim prepisala tekst sodne poravnave, ki jo izpodbija, napisala je opravilno številko in sodišče, kar vse je dovolj določeno, da sodišče ve, za katero sodno poravnavo gre.
Tožnica je izrecno izključila naključje kot morebitni nastanek škode, zato je sodišče prve stopnje v tem delu preseglo trditveno podlago tožbe in posledično kršilo določila pravdnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083536
SZ člen 159, 159/1, 159/2. SZ-1 člen 91.
sklenitev najemne pogodbe – bistvene sestavine najemne pogodbe – plačilo najemnine – teorija realizacije – imetnik stanovanjske pravice
Teorijo o realizaciji je mogoče uporabiti, če se stranki ustno dogovorita (izrazita volji) o sklenitvi pogodbe. Zgolj z uporabo stanovanja in plačevanjem zanjo ni prišlo do sklenitve najemne pogodbe.
Po uveljavitvi SZ nihče ni mogel izgubiti do dneva uveljavitve SZ že pridobljenega statusa imetnika stanovanjske pravice zaradi okoliščin, ki so po ZSR imele za posledico odpoved ali prenehanje stanovanjskega razmerja, nastopile pa so po uveljavitvi SZ.
ZGD-1 člen 7, 7/1, 8, 8/1, ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/7-1. ZFPPod člen 12, 13.
kapitalska družba – spregled pravne osebnosti – sklepčnost tožbe – odgovornost družbenikov za obveznosti družbe – zloraba družbe – oškodovanje upnikov – aktivno ravnanje družbenika – odsvojitev poslovnega deleža – jamčevalni spregled pravne osebnosti – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – aktivni družbeniki
Zloraba družbe predpostavlja aktivno ravnanje družbenika.
Odsvojitev poslovnega deleža vpliva na lastninsko strukturo družbe, ne pa na njeno premoženje.
Toženčeve zlorabe družbe v nobenem primeru ne more predstavljati ravnanje družbe (njenih družbenikov) po tistem, ko je toženec poslovni delež že odslovil.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – poslovni naslov – dovoljenje za uporabo poslovnega prostora – poslovanje na poslovnem naslovu
Družba je najemno pogodbo za uporabo spornih poslovnih prostorov očitno imela, sporne poslovne prostore ima v posesti že dalj časa, uspela pa je tudi v posestni pravdi zoper prejšnjega lastnika. Zato zgolj dejstvo, da dovoljenja predlagatelja za uporabo poslovnega prostora nima, v dani dejanski situaciji za presojo obstoja izbrisnega razloga ni odločilnega pomena.
Komisija za preizkus ocene ne bi smela vrniti zahteve za preizkus ocene na prvo stopnjo oziroma naložiti delodajalcu, da javnega uslužbenca ponovno oceni, temveč je bila dolžna sama določiti oceno tožnika. Peti odstavek 17.a člena ZSPJS namreč določa, da je odločitev komisije dokončna, kar pomeni, da komisija za preizkus ocene mora odločiti o oceni tako, da oceno ali spremeni ali oceno potrdi (meritorna odločitev), ne pa da razveljavi odločitev odgovorne osebe ter oceno razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje. To pravno stališče potrjuje določba šestega odstavka 17.a člena ZSPJS, ki določa, da je veljavna ocena tista, ki jo določi komisija, torej gre lahko le za meritorno odločitev, kar pa v konkretnem primeru ni bilo.
Zoper oceno komisije lahko javni uslužbenec uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja (7. odstavek 17.a člena ZSPJS). Ker je šlo pri toženi stranki za napačno ravnanje komisije za preizkus ocene tožene stranke, je imel tožnik pravni interes za vodenje predmetnega spora, saj mu pravni interes za izpodbijanje sklepa dajeta določili petega in šestega odstavka 17.a člena ZSPJS.
Iz trditev ni mogoče razbrati, da naj bi deklica umrla zaradi toženkinega ravnanja. Zastavlja pa se vprašanje, kakšna je pravna razlika med prekinitvijo nosečnosti, ker plod ne bo razvil bistvenega za življenje, in smrtjo, ker otrok nima razvitih bistvenih življenjskih funkcij.
Sodišče bo moralo v novem postopku najprej rešiti ugovor zastaranja glede na to, kdaj je tožeča stranka izvedela za možnost strokovne napake (subjektivni rok). Če bo ugovor neutemeljen, s strankama razpravljati in ugotoviti ali tožeča stranka uveljavlja pravno priznano škodo. Nato pa ugotoviti, če je bilo mogoče v času, ko je nosečnost spremljala tožena stranka, z ustreznimi preiskavami upoštevaje glede na takratno medicinsko doktrino, strokovne standarde in razvitost zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji ugotoviti bolezni otroka in tožeči stranki omogočiti odločitev.
preživnina – preživninska obveznost – preživninski zavezanec – izdatki zaradi preživljanja otroka – zahtevek za povračilo izdatkov od tistega, ki je otroka dolžan preživljati – verzija
Tožeča stranka s tožbo terja od tožene stranke izdatke, ki jih je imela s preživljanjem njenega sina B., ki ga je bila toženka dolžna preživljati. Toženka se tej svoji obveznosti v razmerju do tožeče stranke, ki ni preživninski zavezanec njenega sina B., ne more izogniti s sklicevanjem na preživninsko obveznost sinovega očeta.
kupoprodajna pogodba – prodaja nepremičnine – plačilo kupnine – dodatna dela – povečana stanovanjska površina – trditveno in dokazno breme – dokazovanje
Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče obrnilo dokazno breme tako, da je obveznost dokaza, da tožeča stranka toženi stranki ne dolguje ničesar, naložilo toženi stranki. Toženi stranki je (pravilno) naložilo le breme dokazovanja dogovora o plačilu razlike v stanovanjski površini, in posledično obstoja dolga na strani tožeče stranke iz naslova neplačane kupnine na račun zatrjevane povečane stanovanjske površine.
postopek z izrednimi pravnimi sredstvi – pooblaščenec – odvetnik – pravniški državni izpit – obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – pogoj nekrivde – procesna skrbnost
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kamor spada tudi odločanje o pritožbi (kot rednem pravnem sredstvu), vloženi zoper sklep o obnovi, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit.
Pri oceni zadostnosti procesne skrbnosti je nedvomno treba izhajati iz povprečnega posameznika, kar pomeni dajanje prednosti objektivnemu vidiku pred subjektivnim, vendar ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Navedeno je bilo vodilo tudi sodišču prve stopnje pri njegovi presoji, ki je zato pravilna.
razmerja med starši in otroki – preživljanje mladoletnega otroka – določitev višine preživnine – potrebe preživninskega upravičenca
Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, izobraževanja, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Otrokove potrebe je treba upoštevati kot celoto, pri tem pa ne gre za matematični izračun, temveč za oceno.
Vzrok škode je v nedopustnem (malomarnem) ravnanju izkušenega delavca druge toženke, ko ta ni z zadostno pazljivostjo zapeljal vozila v avtopralnico oziroma ni že pred tem zavrnil pranja vozila, ker ni ugotovil, da bi lahko bilo preširoko in je ravnal tako kot običajno, a pri tem povzročil nastanek škode, ki se kaže v poškodovanosti platišč.
izgubljeni dobiček – določanje višine izgubljenega dobička – izvedenec kot informativni dokaz – fiksni in variabilni stroški – trditveno breme
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov, odhodkov kot tudi obstoja posebnih okoliščin je na tožeči stranki.
Izgubljenega dobička se ne enači s pojmom izgubljenega prihodka ter se ga razlaga kot prihodke, ki bi jih tožeča stranka dosegla ob normalnem teku stvari, če škodnega dogodka ne bi bilo, zmanjšane za odhodke oziroma stroške, ki bi ji nastali v zvezi s temi prihodki, pri čemer v obseg stroškov, ki se odštejejo od prihodkov spadajo le variabilni stroški poslovanja tožeče stranke, ne pa tudi fiksni.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba - hujši prekršek - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočen plačilni nalog - pobuda za vložitev predloga za odpravo ali spremembo pravnomočne odločbe
Prvostopno sodišče je storilcu v sklepu EPVD 3/2014, z dne 6. 5. 2014, med drugim naložilo, da v času preizkusne dobe dvanajstih mesecev ne sme storiti hujšega prekrška, to je prekrška, za katerega je skladno z določili 23. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Ker je storilec v času teka preizkusne dobe dne 7. 8. 2014 takšen prekršek storil, kar je ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom Policijske postaje Ormož, z dne 7. 8. 2014, je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom storilcu utemeljeno preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZPP člen 44, 44/2, 205, 206. SPZ člen 67, 100. SZ-1 člen 111.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izpraznitev stanovanja – solastnina – upravljanje s stvarjo – varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika – varstvo skupnega lastnika – vrednost spornega predmeta
Toženec z lastnikom stanovanja ni imel sklenjene najemne pogodbe – v stanovanju je prebival brez pravnega naslova. V takem primeru ima lastnik kadarkoli pravico vložiti tožbo na izpraznitev stanovanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - sodno varstvo
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Tožniku je zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi priznalo primerno denarno povračilo v višini ene meseče plače in pri tem pravilno upoštevalo, da je tožnik brezposeln, da so njegove zaposlitvene možnosti glede na starost 57 let slabše ter da je bil pri toženi stranki zaposlen manj kot eno leto.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/4, 12, 12/1. ZPP člen 7, 108, 108/5, 180, 278, 355.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev nepopolnega predloga – zavrženje predloga – smiselna uporaba določil ZPP – trditve o pravnoodločilnih dejstvih – razpravno načelo – izjava o premoženjskem stanju
V predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse mora prosilec navesti dejstva, ki so za odločitev pomembna. Če le-ta niso zatrjevana, predlog ni sposoben za obravnavanje. V izjavi o premoženjskem stanju, pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo posredovani podatki, so dokaz, ki ga sodišče lahko preveri s pridobivanjem podatkov iz javnih evidenc, ali pa nanje opre svojo odločitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082477
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2. OZ člen 943.
kasko zavarovanje – zavarovalni primer – tatvina vozila – vrednost odtujenega vozila – merila eurotax – konkretizirano prerekanje dejstev – izplačilo zavarovalnine – tek zamudnih obresti – trditveno breme – neprerekane trditve
Toženka je navedla le, da “iz previdnosti predlaga izvedenca avtomobilske stroke“. Takšna navedba ne predstavlja zanikanja tožnikovih trditev o vrednosti avtomobila. Ker torej toženka trditvi tožnika o vrednosti avtomobila ni nasprotovala, tožniku tega dejstva ni bilo treba dokazovati. Dejstvo, da izpisa o vrednosti avtomobila po merilih eurotax ni predložil, torej na odločitev o tožbenem zahtevku ni moglo vplivati. Postavljanje izvedenca za dokazovanje priznanih dejstev pa bi bilo ne le nepotrebno, ampak nedopustno.