ZPP člen 339, 339/1, 452, 452/2, 452/3. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6.
spor majhne vrednosti - prekluzija - upravnik - stroški upravljanja in obratovanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - verzija - razpis naroka - zastaranje terjatev upravnikov poslovnih stavb
Tožeča stranka je že v prvi pripravljalni vlogi svoje trditveno in dokazno breme izpolnila, v drugi pa je svoj zahtevek utemeljevala le v obsegu navedb tožene stranke.
Vzrok škode je v nedopustnem (malomarnem) ravnanju izkušenega delavca druge toženke, ko ta ni z zadostno pazljivostjo zapeljal vozila v avtopralnico oziroma ni že pred tem zavrnil pranja vozila, ker ni ugotovil, da bi lahko bilo preširoko in je ravnal tako kot običajno, a pri tem povzročil nastanek škode, ki se kaže v poškodovanosti platišč.
ZPP člen 8, 181, 181/2, 189, 285, 339, 339/2, 339/2-12. SPZ člen 217, 218.
ugotovitev neobstoja služnosti in prepoved njenega izvrševanja – ugotovitev obstoja služnosti in prepoved poseganja vanjo – priposestvovanje stvarne služnosti – negativna ugotovitvena tožba – pozitivna ugotovitvena tožba – nasprotna tožba – litispendenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravni interes za ugotovitveno tožbo – sklepčnost tožbe – nasprotovanje izvajanju služnosti – materialno procesno vodstvo – dejstvo – dokazovanje dejstev – različna izpovedba o nezatrjevanih dejstvih
Ne glede na to, da tožnika z zahtevkom uveljavljata ugotovitev neobstoja služnosti, toženec pa ugotovitev njenega obstoja, sta zahtevka identična, saj sta medsebojno izključujoča. Dokler pravda teče, se o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami. Če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo (189. člen ZPP).
SPZ sicer tožbe na ugotovitev neobstoja služnosti ne ureja, vendar pa to ne pomeni, da ni dopustna. Po 2. odstavku 181. člena ZPP se lahko ugotovitvena tožba vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja. Da se s konkretno ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev neobstoja pravice, je na dlani, tožnika pa sta (v delu, ki se nanaša na ugotovitev neobstoja služnosti po obstoječi poti) izkazala tudi pravni interes za njeno vložitev: navedla sta, da je med pravdnimi strankami tekel motenjski spor, v katerem je toženec trdil, da ima po tej poti pravico stvarne služnosti. Pravni položaj tožnikov je zato negotov, saj toženec vztraja, da stvarna služnost obstaja.
Predmet dokazovanja so le dejstva, ki sta jih stranki predhodno zatrjevali in so med njima sporna, ne pa dejstva, o katerih sta morda (različno) izpovedali, a predhodno niso bila zatrjevana. Glede na to, da so nekatere trditve premalo konkretizirane oziroma nejasne, bo moralo sodišče prve stopnje z ustreznim materialno procesnim vodstvom (285. člen ZPP), ki ga doslej ni izvedlo, poskrbeti za njihovo konkretizacijo oziroma dodatna pojasnila, nato pa bo, v kolikor bi se to izkazalo za potrebno, moralo dokazni postopek tudi dopolniti z novimi ali z ponovitvijo že izvedenih dokazov.
Ker je torej tožnik za škodo in za storilca izvedel najkasneje 4. 7. 2006 (takrat je toženec izdelal lažno izvedensko mnenje, pregled pa je bil pred tem), je takrat začel teči tri in petletni zastaralni rok iz 1. odstavka 352. člena OZ. Triletni zastaralni rok se je iztekel 4. 7. 2009, petletni pa dne 4. 7. 2011, v tem delu je zato sodišče prve stopnje zaradi poteka zastaralnega roka ta zahtevek tožnika (tožba vložena 26. 6. 2012) pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
ZVOP-1 člen 30, 38, 38/3. OZ člen 179. ZPPDFT člen 3, 3-13, 79. ZBan člen 390a, 390a/5.
plačilo odškodnine zaradi okrnitve osebnostnih pravic – poseg v osebnostne pravice – protipravnost – osebni podatki – sistem izmenjave informacij o boniteti strank – SISBON – vpogled v evidence – zahteva za izbris podatkov
Tožnik ni dokazal protipravnosti ravnanja toženke. Sporna vpogleda v SISBON sta posledica tožnikove zahteve za izbris vseh podatkov, pri čemer ni pomembno, da tožnik v zahtevi za izbris podatkov ni izrecno navedel, naj se izbrišejo podatki tudi iz SISBON. Ker toženka s tožnikom ni bila več v poslovnem razmerju, se je lahko le z vpogledom v vse evidence prepričala o tem, kateri podatki se glede tožnika še vodijo, da bi lahko zadostila njegovi zahtevi.
Za utemeljenost denarnega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi okrnitve osebnostnih pravic mora tožnik izkazati obstoj predpostavk iz 179. člena OZ, zlasti dovolj visoko stopnjo intenzivnosti duševnih bolečin in njihovo trajanje, ki prisojo odškodnine sploh utemeljujejo.
Ker je tožnik ugovarjal višini deležev, je bil v nepravdnem postopku za razdružitev predmetne nepremičnine s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani napoten na pravdo za ugotovitev, da njegov delež na skupnem premoženju, nepremičnini, znaša več kot ½. Da je njegov delež večji kot ½, v pravdi ni uspel dokazati. Ker torej v pravdi ni uspel, je odločitev prvostopenjskega sodišča, da je uspel z 60%, materialnopravno zmotna.
ZIZ člen 44a, 44a/3, 287, 287/6, 287/7, 287/8, 294c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33, 33/2.
smrt izvršitelja - predlog upnika za določitev drugega izvršitelja - odstavitev izvršitelja - določitev drugega izvršitelja - novela ZIZ-E
Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je od uveljavitve novele ZIZ-E 25. 11. 2006 izbira oziroma določitev izvršitelja prepuščena izključno upniku. Če je torej upnik aktiven in poda predlog za določitev (drugega) izvršitelja, mora sodišče po stališču pritožbenega sodišča takemu predlogu slediti iz naslednjih razlogov. Po 3. odstavku 44.a člena ZIZ je upnik tisti, ki (mora) v predlogu za izvršbo navesti izvršitelja. Če tega ne stori niti po pozivu na dopolnitev, se njegov predlog za izvršbo zavrže. Izbira izvršitelja je tako izključno upnikova pravica, in ne izvršiteljeva.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
premoženjsko stanje – predlog za obročno plačilo sodne takse – dovoljene pritožbene novote
Novi dokazi, ki jih je tožnica priložila svoji pritožbi, in njeno pritožbeno pojasnilo, da gre pri nakazilu na njen transakcijski račun v resnici za odškodnino, ki predstavlja manj kot polovico nastale škode, ugotovitve izpodbijanega sklepa vendarle postavljajo v drugačno luč. Ker tožnica razen plače nima drugih dohodkov, je vprašljivo, ali bo res brez škode za lastno preživljanje zmogla plačilo celotne dolgovane takse v odrejenem 15-dnevnem roku. Skupna višina takse, ki jo mora plačati tožnica, namreč za več kot trikrat presega njeno mesečno plačo.
povrnitev stroškov v nepravdnem postopku – krivdno načelo
V nepravdnem postopku zaradi ureditve razmerij med solastniki interes nasprotnega udeleženca, ki sicer obstaja – da bi se razmere pri uporabi solastne nepremičnine uredile – ni bil uresničen. Neuspešna (zavrnjena) zahteva za sodno varstvo je okoliščina, zaradi katere uporaba določila o tem, da udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka, ne pride v poštev. Odločiti je potrebno po krivdnem načelu – udeleženec, ki stroške povzroči po svoji krivdi ali nastanejo po naključju, ki se je njemu primerilo, jih je dolžan drugemu udeležencu povrniti.
Iz trditev ni mogoče razbrati, da naj bi deklica umrla zaradi toženkinega ravnanja. Zastavlja pa se vprašanje, kakšna je pravna razlika med prekinitvijo nosečnosti, ker plod ne bo razvil bistvenega za življenje, in smrtjo, ker otrok nima razvitih bistvenih življenjskih funkcij.
Sodišče bo moralo v novem postopku najprej rešiti ugovor zastaranja glede na to, kdaj je tožeča stranka izvedela za možnost strokovne napake (subjektivni rok). Če bo ugovor neutemeljen, s strankama razpravljati in ugotoviti ali tožeča stranka uveljavlja pravno priznano škodo. Nato pa ugotoviti, če je bilo mogoče v času, ko je nosečnost spremljala tožena stranka, z ustreznimi preiskavami upoštevaje glede na takratno medicinsko doktrino, strokovne standarde in razvitost zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji ugotoviti bolezni otroka in tožeči stranki omogočiti odločitev.
kupoprodajna pogodba – prodaja nepremičnine – plačilo kupnine – dodatna dela – povečana stanovanjska površina – trditveno in dokazno breme – dokazovanje
Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče obrnilo dokazno breme tako, da je obveznost dokaza, da tožeča stranka toženi stranki ne dolguje ničesar, naložilo toženi stranki. Toženi stranki je (pravilno) naložilo le breme dokazovanja dogovora o plačilu razlike v stanovanjski površini, in posledično obstoja dolga na strani tožeče stranke iz naslova neplačane kupnine na račun zatrjevane povečane stanovanjske površine.
pravica do odškodnine zaradi neupravičenega pripora – pogoji – razlogi za pripor na strani pripornika – begosumnost
Tožnik ima načeloma pravico do odškodnine zaradi neupravičenega pripora, če je bila proti njemu izdana oprostilna sodba. Vendar te pravice nima tisti, ki je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da tisti, ki razloge za pripor povzroči sam s svojim nedovoljenim ravnanjem, izgubi pravico do odškodnine, ne glede na kasnejši izid kazenskega postopka.
plačilo razlike plače - stimulacija - plača - plačilo za delo
Iz tožničinih plačilnih list je razvidno, da je tožnica vsak mesec v določenem obdobju prejemala stimulacijo. To dejstvo pritrjuje navedbam tožnice, da je med njo in toženo stranko obstajal dogovor o plačilu dela plače za delovno uspešnost. Dejstvu, da je tožnici pripadal del plače za delovno uspešnost pa pritrjuje tudi ravnanje tožene stranke, ki je tožnici ta del plače mesečno redno obračunavala in izplačevala v obdobju 2 let in pol pred vtoževanim obdobjem. Ker je tudi iz izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke razvidno, da je bila stimulacija tožnice odvisna od vsakomesečne ocene tožničinega dela (torej od ocene njene delovne uspešnosti) je sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno zaključilo, da tožnica do dela plače iz naslova delovne uspešnosti v vtoževanem obdobju ni upravičena.
Tožnik je imel v tem pogledu položaj potrošnika, toženo stranko pa se je v smislu določil ZVPot štelo kot proizvajalca (kot uvoznika strešne kritine). Toženka bi bila zato odgovorna za škodo, če jo je povzročil izdelek z napako, že po določbah ZVPot (9. člen), ne glede na to, da med pravdnima strankama tedaj ni bilo nobenega pogodbenega razmerja.
SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063990
OZ člen 62, 62/3. ZSReg člen 36, 41, 41/1, 41/2, 41/3, 41/4, 43, 43/1, 43/5.
izstop iz zavoda – konkludentna dejanja – tožba na ugotovitev ničnosti vpisa – samostojno pravno sredstvo – rok za vložitev tožbe – materialni prekluzivni rok – iztek roka na nedeljo – smiselna uporaba določb OZ – dela prosti dnevi – ugotovitev ničnosti spremembe ustanovitvene pogodbe – pasivna stvarna legitimacija – postopek predložitve listine registrskemu sodišču
Tožba za ugotovitev ničnosti vpisa je samostojno pravno sredstvo, ki ni pogojena s predhodno vložitvijo pritožbe.
Rok za vložitev tožbe na ugotovitev ničnost vpisa je materialni prekluzivni rok, zato je potrebno, ob izostanku specialnih določb o teku rokov v Zakonu o zavodih in ZSReg, uporabiti določbe OZ.
ZPDPD ne določa dni, ko se po zakonu ne dela (to niti ni njegov namen), pač pa določa (državne, verske, kulturne) praznike, katerih praznovanje omogoči in obeleži tako, da jih določi kot dela proste dneve. To pa ne pomeni, da so to edini dela prosti dnevi. Eden takih dni, ko se po splošnem prepričanju ne dela, je tudi nedelja.
Iz zavoda z molkom ali s konkludentnimi dejanji ni mogoče izstopiti. Izjema bi veljala le, če bi bilo to izrecno dogovorjeno (torej v soglasju s tožečo stranko) ali predpisano.
Tožeča stranka je uveljavljala ničnost pravnega posla, v konkretnem primeru spremembe ustanovitvene pogodbe. V takem primeru pa je potrebno upoštevati splošna pravila procesnega prava o stvarni legitimaciji pravdnih strank. V 17. točki Pogodbe o ustanovitvi zavoda je določeno, da lahko ustanovitveno pogodbo spremenijo ali dopolnijo le ustanovitelji. Tožbo na ničnost spremembe ustanovitvene pogodbe bi zato morala tožeča stranka uveljavljati nasproti tistim ustanoviteljem, ki so dne 22. 3. 2011 sodelovali pri njeni spremembi, ne pa proti zavodu, oziroma sedaj gospodarski družbi. Ali povedano drugače; tožena stranka po materialnem pravu ni subjekt, ki bi bila pasivno stvarno legitimirana v pravdi za ugotovitev ničnosti spremembe ustanovitvene pogodbe.
Pri predložitvi spremembe ustanovitvene pogodbe v sodni register gre za t. i. postopek predložitve listine registrskemu sodišču. Za takšne postopke pa tožba na ugotovitev ničnosti vpisa iz 41. člena ZSReg ni predvidena.
ZFPPIPP člen 353, 357, 357/1, 383, 388, 388/1, 388/1-2.
osebni stečaj – soglasje sodišča k plačilu stroškov – odvetniške storitve – prodaja nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu – postopek izvršbe – stroški selitvenega servisa
Pravno podlago za odločanje sodišča o soglasju upravitelju, da lahko plača stroške stečajnega postopka, predstavlja 1. odstavek 357. člena ZFPPIPP, ki se v postopku osebnega stečaja uporablja smiselno.
Upravitelj je bil dolžan zagotoviti izročitev prodane nepremičnine kupcu. Ker dolžnica nepremičnine ni izpraznila, je za postopek izvršbe upravitelj pooblastil odvetnico, ki je upravičena do nagrade za zastopanje stranke, ki ji je dala pooblastilo, v skladu z Odvetniško tarifo. Razlogi, ki jih navaja dolžnica, torej, da predlog za izvršbo ni bil utemeljen, bi bili pomembni v primeru presoje, katera stranka izvršilnega postopka je dolžna nositi stroške izvršilnega postopka, ne pa v stečajnem postopku. V postopku izdaje soglasja plačila iz stečajne mase razlogi, ki jih je navajala dolžnica, niso pomembni. Navedeni stroški ne bi nastali, če bi imel upravitelj možnost prazno nepremičnino izročiti kupcu.
pogodba o odvetniškem zastopanju - tuj odvetnik - aktivna legitimacija
Tožnica je kot tuja odvetniška družba, pri zastopanju toženca v RS sodelovala z A. B., odvetnikom v Jesenicah, kot ji to narekuje prvi odstavek 34d. člena ZOdv, zaradi česar je aktivno legitimirana za plačilo opravljenih odvetniških storitev.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba grafične dejavnosti člen 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - kriteriji za razreševanje presežnih delavcev
Tožnica je bila v ocenjevalnem obdobju do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v vsakem mesecu pretežno v bolniškem staležu. V tem času je izrabila tudi 30 dni letnega dopusta. Zato tožničina ocena delovne uspešnosti v spornem času ni verodostojna. V tej zvezi kriterij delovne uspešnosti iz 17. člena KP dejavnosti v primerjavi z ostalimi delavci na delovnem mestu strojno zgibanje I ni bil uporabljen pravilno. Tožena stranka namreč skladno z dokaznim bremenom ni predložila nobenih podatkov o tem, koliko časa je bila tožnica v ocenjevalnem obdobju odsotna z dela, niti ni predložila podatkov o njeni delovni uspešnosti iz časa pred tem obdobjem, zaradi česar ni bila deležna objektivnega in poštenega postopka ocenjevanja delovne uspešnosti. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
V predmetni zadevi tožnica glede na uspeh v pravdi v drugi zadevi, ni imela več pravnega interesa za vodenje predmetnega spora, saj je v drugem postopku glede obstoja delovnega razmerja uspela v celoti. Zato je tožnica v predmetni zadevi umaknila tožbo. Prvotožena stranka in drugotožena stranka sta se z umikom strinjali in priglasili stroške postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da sta obe toženi stranki solidarno dolžni povrniti tožnici potrebne stroške postopka, saj je tožnica morala vložiti tožbo v 30-dnevnem prekluzivnem roku, sicer bi svojo pravico izgubila.