Nasprotna udeleženka ni izpodbijala sklepa zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika z dne 28.10.2014, s katerim je ta dovolil zaznambo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, zato ne more izpodbijati odločitve o ugovoru, ki ga je vložil drug udeleženec. Njena pritožba ni dovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
Ko je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka, dolžnik pa do poteka roka za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni vložil predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, lahko dolžnik doseže prekinitev predhodnega stečajnega postopka zaradi uvedbe postopka poenostavljene prisilne poravnave zgolj ob izpolnjevanju predpostavk iz 235. do 238. člena ZFPPIPP.
pravdni stroški – pravica do povračila pravdnih stroškov – odvetnik kot stranka
Kadar odvetnik sam nastopa kot stranka v določenem postopku, v katerem ni zastopan po drugem odvetniku, mu ne gre povračilo stroškov (nagrade) po določbah odvetniške tarife.
osebni stečaj – odpust obveznosti – dopustnost ponovnega predloga – listina v tujem jeziku
V kolikor je bil stečajni dolžnik za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil odpust zavrnjen, v letu 2013 rehabilitiran, za kar prilaga listino Republike Hrvaške z dne 16. 9. 2014, višje sodišče tudi te pritožbe ne sprejema. Prvič, listina ni priložena v overjenem prevodu, drugič, dolžnik ne pojasni, zakaj zatrjevanega ni navedel že v predlogu za začetek stečajnega postopka, tretjič, dolžnik ne zatrjuje, da bi bilo kaznivo dejanje iz kazenske evidence sedaj že izbrisano.
začetek postopka osebnega stečaja - namen stečaja - odpust obveznosti - ponoven odpust obveznosti - pravni interes
Sodni postopki niso sami sebi namen, pač pa je njihov namen v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika.
Primarnega namena ni mogoče doseči; ker pa tudi (ponoven) odpust obveznosti ne bi bil mogoč, je pravilen zaključek, da ni izkazan pravni interes za vodenje postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0063992
URS člen 23. ZPP člen 181, 181/2.
pravica do sodnega varstva – ugotovitvena tožba – procesna predpostavka – pravni interes – materialnopravno utemeljena korist – ugotovitev ničnosti sklepov skupščine – nezakonito delovanje skupščine – ugotavljanje pravnega interesa s pomočjo analogije – pravno naziranje
Pri ugotovitveni tožbi ni potrebo dokazati, temveč izkazati pravni interes. Tožeča stranka pa ni zadostila niti temu standardu, saj ne navaja trditev, ki bi kazale na to, da tožeča stranka zasleduje materialnopravno utemeljeno korist, ki bi jo dosegla zgolj z ugotovitvijo ničnosti sklepov in statutov skupščine tožene stranke. Drugače povedano, tožeča stranka ni izkazala, da bi lahko ob morebitni ugotovitvi ničnosti sklepov in statutov tožene stranke zaradi tega uspešno uveljavljala lastne pravice s pomočjo dajatvenih in oblikovalnih zahtevkov.
Nadzor nad zakonitim delovanjem tožene stranke je splošni (družbeni) pravni interes, ki pa ne ustreza vsebini pravnega interesa kot procesne predpostavke pri ugotovitveni tožbi, saj tožeča stranka s tem še ne izkaže svojega pravno varovanega interesa. Tožeča stranka tako ne opredeli, v katero pravno priznano korist ji je bilo poseženo z nezakonitim delovanjem skupščine tožene stranke, zaradi česar višje sodišče zaključuje, da morebitno nezakonito ravnanje tožene stranke v ničemer ne vpliva na pravni položaj ali pravice tožeče stranke.
Ugotavljanje pravnega interesa s pomočjo analogije ni dejstvo, na katero se opira zahtevek, temveč pravno naziranje tožeče stranke oziroma uporaba argumentov razlage za zapolnjevaje pravnih praznin. Sodišče pa ni vezano na pravne poglede strank in njihove predloge, kako je potrebno tolmačiti materialno pravo.
začetek stečajnega postopka – upravičeni predlagatelj – aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – obstoj terjatve upnika – standard verjetnosti – nasprotna terjatev dolžnika – upravičen izostanek iz naroka – preložitev naroka – narok za začetek stečajnega postopka – neizvedba dokazov
V stečajnem postopku se ne odloča o morebitnih nasprotnih terjatvah dolžnika zoper upnika, ki jih dolžnik zatrjuje iz naslova odškodninske odgovornosti (zaradi kršitve kreditnih pogodb). To tudi ne more vplivati na insolventnost.
Preklic naroka je utemeljen le v tistih primerih, ko gre za nenaden in nepredvidljiv dogodek, ki onemogoča udeležbo stranke na naroku.
ugovor zoper dopolnjeni seznam - nedovoljena pritožba zoper končni seznam – zavrženje pritožbe
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovem ugovoru o prerekanju terjatev v končnem seznamu o preizkusu terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073471
ZPP člen 285, 337, 337/1. OZ člen 631. ZFPPIPP člen 46.
gradbena pogodba – neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika – odgovornost naročnika za zahtevke podizvajalcev – vpliv postopka prisilne poravnave – načelo enakega obravnavanja upnikov – materialno procesno vodstvo – pritožbene novote
Podizvajalec, ki ima pravico uveljaviti plačilo v skladu s 631. členom OZ, ni v enakem položaju kot upniki insolventnega dolžnika, ki te pravice nimajo. V skladu s 46. členom ZFPPIPP je tako treba enako obravnavati le upnike, ki to pravico imajo.
V obravnavani zadevi gre za samostojno pravico, ki jo je imel I. d. d. do tožene stranke in na katero začetek postopka zaradi insolventnosti nad tožečo stranko ne vpliva, saj je to samostojna terjatev do naročnika, postopek zaradi insolventnosti pa vpliva le na terjatve, ki jih imajo upniki do insolventnega dolžnika. Naročnik pa podizvajalcu odgovarja za njegovo celotno terjatev, seveda le do višine neizplačanega glavnemu izvajalcu.
odstop od vzajemno neizpolnjene pogodbe – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov
Glede na to, da ne iz predloga upravitelja, ki ga je v obrazložitvi svojega sklepa povzelo sodišče prve stopnje in tudi iz preostale obrazložitve ne izhaja ocena (izračun), kaj za stečajno maso pomeni odstop od pogodbe in kaj bi za stečajno maso predstavljalo vztrajanje pri pogodbi, izpodbijanega sklepa ni bilo mogoče preizkusiti.
osebni stečaj – pritožba zoper sklep o začetku postopka – prepozna pritožba – fikcija vročitve – štetje rokov
Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je bilo obvestilo dolžniku o pošiljki, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, dolžniku puščeno v hišnem predalčniku 12.6.2014. Po določbi četrtega odstavka 142. člena ZPP se v takšnem primeru vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan petnajstdnevnega roka (27.6.2014), rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu (28.6.2014). Ta rok se je iztekel 14.7.2014. Ta dan je bila sobota, zato bi morala biti pritožba vložena v ponedeljek 14.7.2014. Dolžnik je pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja vložil 15.7.2014, kar pa je prepozno.
ZPP člen 188, 188/2, 308, 351, 351/1, 440. ZIZ člen 62, 62/2.
sklenitev sodne poravnave po izdaji sodbe sodišča prve stopnje – umik tožbe
Pravda teče o zahtevku, o katerem je bila sklenjena sodna poravnava, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 351. člena ZPP v zvezi s 308. členom ZPP razveljavilo izpodbijano sodbo in tožbo zavrglo, pri tem pa je na podlagi 440. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju razveljavilo tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da poravna vtoževano terjatev.
oprostitev plačila sodne takse - pravnomočna odločitev o predlogu v zvezi s plačilom sodne takse - nov predlog
Predlog za oprostitev plačila sodne takse lahko za en postopek oz. za eno taksno obveznost ob enakih okoliščinah stranka poda le enkrat in sodišče o njem odloča v skladu z zakonom prav tako le enkrat.
dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena – odločanje višjega sodišča o pritožbi – vmesna sodba
Na izpoved priče vplivajo določene okoliščine, ki vplivajo na vse (npr. interes, oddaljenost dogodka, potek časa, pogostost dogodka, trajanje dogodka, čas dogodka, osvetlitev, vrsta dogodka, travmatičnost dogodka, stopnja stresa ob dogodku ...), pa tudi subjektivne značilnosti zaslišanega (zmožnost zaznavanja, zmožnost artikulacije, intelektualne sposobnosti …).
ZPP člen 339, 339/1, 339/1-8, 452, 452/1, 452/4, 453.
spor majhne vrednosti – trditve in dokazi – pravočasnost – trditveno in dokazno breme – prevalitev – upravnik – ključ delitve – prekluzija
V drugi pripravljalni vlogi predloženi dokazi niso prepozni, v kolikor pomenijo odgovarjanje na navedbe druge stranke, pri čemer mora biti že v prvi pripravljalni vlogi (dopolnitvi tožbe) dovolj trditev in dokazov za utemeljenost tožbenega zahtevka.
SZ-1 člen 30, 30/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 14, 29. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih najemnin člen 14. ZS člen 3, 3/1.
spor majhne vrednosti – upravnik – delitev stroškov obratovanja – sporočanje števila uporabnikov – exceptio illegalis – trditveno breme
Merilo za razdelitev plačila stroškov upravljanja mora biti postavljeno upoštevaje število posameznih delov stavbe, površine posameznega dela in število uporabnikov posameznega dela. Določilo Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, da se v primeru izostanka obvestila o tem koliko oseb biva v stanovanju, šteje, da je le teh 8, nima opore v zakonu.
Sodišče sodi v okviru ustave in zakonov. Če meni, da podzakonski akt, ki bi ga moral uporabiti, ni v skladu z ustavo ali zakonom, ga ne sme uporabiti.
Pri odločitvi o obveznosti plačila varščine za pravdne stroške gre za pomembnejšo procesno odločitev. Tudi pri sprejemanju pomembnejših procesnih odločitev mora biti načelo kontradiktornosti spoštovano.
spor majhne vrednosti - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - razmerje med solastniki - delitev stroškov
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče tožnico pozivati k specifikaciji višine terjatve po posameznih postavkah. Obsega materialnoprocesnega vodstva namreč ne gre razumeti tako široko, da bi bilo treba tožnico opozarjati na podajo odgovora na navedbe, s katerimi toženec nasprotuje zahtevku.
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 189, 189/3.
izvršba na nepremičnine – prenos lastninske pravice na nepremičnini po zaznambi sklepa o izvršbi – vstop novega lastnika v izvršilni postopek – nadaljevanje izvršilnega postopka – nov predlog za izvršbo zoper novega lastnika nepremičnine – litispendenca – postopek zaradi insolventnosti – prekinitev izvršilnega postopka – obseg prekinitve postopka
V primeru, ko po pridobitvi zastavne pravice in izdaji sklepa o izvršbi zoper prvotnega lastnika pride do prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet prvotnega izvršilnega postopka, v korist drugega dolžnika - hipotekarnega ali realnega dolžnika, gre za nasledstvo pri predmetu izvršbe, zaradi česar novi imetnik predmeta izvršbe poleg osebnega dolžnika vstopi v izvršbo in ima položaj hipotekarnega (realnega) dolžnika. Zoper novega lastnika je mogoče zgolj nadaljevanje prvotnega izvršilnega postopka in ni mogoče sprožiti novega izvršilnega postopka. Nov predlog za izvršbo je treba zaradi litispendence zavreči.
Izvršilni postopek se prekine le glede tistega dolžnika, v zvezi s katerim je podan razlog za prekinitev (postopek zaradi insolventnosti), ne pa tudi zoper morebitne druge dolžnike, tako tudi ne za dolžnike, ki vstopijo v izvršbo kot realni oziroma hipotekarni lastniki v času trajanja izvršilnega postopka prenesene lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet izvršilnega postopka.