invalidnost III. kategorije - invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina
Sodišče prve stopnje je pri presoji invalidnosti tožnika zmotno uporabilo določbo tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1 v zvezi s prvim odstavkom tega člena. V tretjem odstavku je namreč določeno, da se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatne usposobljenosti in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno štelo kot tožnikov svoj poklic poklic oskrbovanje in krmljenje plemenskih svinj ter varnostnik - receptor, prav tako pa bi moralo kot svoj poklic šteti dejanski poklic tožnika, to je poklic kmetovalca, za katerega je tudi končal dvoletno poklicno šolo.
Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost in lahko dela z omejitvami opravlja v okviru polnega delovnega časa. Zato je pravilno zavrnjen zahtevek tožnika, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti oz. da v okviru III. kategorije opravlja delo v polovičnem delovnem času.
ZDSS-1 člen 6, 44, 45, 57. ZST-1 člen 2, 26, 26/1.
plačilni nalog - ugovor - sodna taksa - individualni delovni spor - kolektivni delovni spor
Tožnica s tožbo zahteva plačilo prikrajšanja mesečnih plač v skupnem bruto znesku za sporno obdobje. Ker v tožničinem primeru ne gre za kolektivni delovni spor, pri vprašanju plačila sodne takse ni mogoče upoštevati določbe 57. člen ZDSS-1 (da se sodne takse v kolektivnih delovnih sporih ne plačujejo).
plačilo razlike plače - sodne takse - plačilni nalog - kolektivni delovni spor - individualni delovni spor - sprememba predpisa - pritožba
V času vložitve tožbe tožnice na plačilo razlike plače veljavni ZST-1 ni določal taksne obveznosti v individualnih delovnih sporih premoženjske narave. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da tožnica takse za pritožbo ni dolžna plačati, ker ni plačala takse za tožbo. Po predhodnih in končnih določbah (1. odstavek 26. člena ZST-1) se takse za postopek in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost do uveljavitve tega zakona, plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi, ker pa je tožnica po uveljavitvi tega zakona vložila pritožbo, je nastala taksna obveznost po ZST-1B in sicer po tar. št. 2.3.2.1 za postopek o pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari v individualnih delovnih sporih premoženjske narave.
plačilo sodne takse – prehodna določba – uporaba zakona – pravnomočno zaključen postopek
Za pravilno uporabo prava (ZST ali ZST-1) je ključna ugotovitev, kdaj je postopek v tej zadevi začel teči in ali je že pravnomočno zaključen. Ker toženec v pritožbi zoper sodbo trdi, da mu ta ni bila vročena, višje sodišče ob tokratnem odločanju ne more prejudicirati odločitve o utemeljenosti take pritožbe, zato šteje, da postopek ni pravnomočno zaključen. Čim je tako, je odločitev sodišča pod 1. točko izreka napačna zato, ker je sodna taksa nepravilno odmerjena, pod 2. točko izreka pa zato, ker je bil pozivni postopek v primeru predloga za taksno oprostitev drugačen od sedaj veljavnega oziroma je bilo treba predlog utemeljiti z drugimi dokazili kot sedaj.
zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - pravdna sposobnost
Tožnik je vložil pritožbo po izteku 15-dnevnega roka, kar je prepozno, zato jo je potrebno zavreči (1. odstavek 343. člena ZPP). Tožniku je bila odvzeta poslovna sposobnost zaradi kverulantstva, zato je pritožba, ki jo je vložil tožnik sam, tudi iz tega razloga nedovoljena.
Glede na definicijo svojega poklica, določeno v 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1, se pri tožnici šteje za svoj poklic delo, ki ga je opravljala nazadnje, preden je bila spoznana za delovnega invalida III. kategorije, torej delo šolski pedagog in učiteljica geografije, za kar ima tudi izobrazbo, saj je po poklicu univerzitetna diplomirana pedagoginja in geografinja. Za njen poklic pa se štejejo tudi vsa dela, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, torej dela v okviru delokroga pedagoginje in geografinje in vsa dela, na katerih je pridobila dodatno usposobljenost in delovne izkušnje tekom zaposlitve.
Pogoj za pridobitev poklicne rehabilitacije je ugotovljena II. kategorija invalidnosti. Ta je po 2. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 podana, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več. Ker takšnega stanja sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni ugotovilo, je sklicevanje pritožbe na mnenje izvedenke glede rehabilitacije neutemeljeno.
Tožnica je tekom postopka uveljavljala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. V izvedenih dokazih je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka. O tem, ali je pri tožnici podana I. kategorija invalidnosti, je podala mnenje sodna izvedenka specialistka medicine dela, prometa in športa in sicer, da pri tožnici ni utemeljena I. kategorija invalidnosti, ampak III. kategorija invalidnosti.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073500
URS člen 26. OZ člen 190, 190/1, 193, 1017, 1017/3. ZIZ člen 185.
poroštvo – obseg jamstva poroka – izbirno upravičenje upnika za poplačilo dolga – odškodninska odgovornost države – nezakonito ravnanje prvostopenjskega sodišča v postopku izvedbe javne dražbe – nezakonitost, ki se lahko sanira v okviru rednih pravnih sredstev – pravica do povračila škode – protipravnost – neupravičena pridobitev – vrnitev neupravičeno pridobljenega denarnega zneska – nepoštenost – zamudne obresti
Dopustitev sodelovanja tožeči stranki na javni dražbi za nepremičnino, za katero ni vplačala varščine, je nedvomno v nasprotju s 1. odstavkom 185. člena ZIZ. Dopustitev sodelovanja na dražbi zgolj na podlagi okoliščine, da je tožeča stranka vplačala varščino za drugo stanovanje v isti stavbi, je nedvomno izven okvira razumne razlage jasne zakonske določbe. Vendar zgolj iz takšnega nezakonitega postopanja izvršilnega sodišča še ni mogoče sklepati na odškodninsko odgovornost tožene stranke za škodo, kot jo uveljavlja tožeča stranka.
Do pravnomočnosti odločitve sodišča obstaja še vedno negotovost glede učinkov sprejete odločitve sodišča. Ta izid je negotov tudi v povezavi z vprašanjem, ali bo sploh uveljavljeno pravno sredstvo zoper napačno odločitev sodišča. Četudi so tožeči strani nastali stroški v zvezi z zasledovanim poslovnim namenom, ki ji ga je omogočila nezakonita odločitev sodišča, pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da so ti stroški del normalnega poslovnega tveganja, ki ga je prevzela tožeča stranka v času pred pravnomočnostjo odločitve izvršilnega sodišča, ki je bila sprejeta v korist tožeče stranke.
ZJN-2 člen 71, 71/7. OZ člen 131. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 5.
protipravnost nakazila - nakazilo v nasprotju z pravili o javnem naročanju
S tem, ko je toženka kljub jasni pogodbeni prepovedi cediranja terjatev tistim, ki niso podizvajalci, kooperanti ali dobavitelji blaga (11. člen pogodbe o izvedbi javnega naročila), ob védenju, da ima izvajalec podizvajalca in ne da bi se prej pozanimala, ali so bili računi podizvajalcu s strani glavnega izvajalca poplačani, svojo obveznost izpolnila izvajalcu del in P.b.S. (na podlagi cesije terjatev) je tožnici onemogočila, da bi kot podizvajalec uveljavljala upravičenje, ki ji ga dajejo določbe 5. člena Uredbe in pogodba o izvedbi javnega naročila. V tem pogledu je ravnanje toženke protipravno. Zaradi takšnega protipravnega ravnanja toženke (opustitev dolžnega ravnanja) je tožnici nastala škoda, ki je v nemožnosti uveljavitve vtoževane terjatve, v višini, kot izhaja iz vtoževanih računov.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - vmesna sodba
V tem sporu je bilo z vmesno sodbo že pravnomočno odločeno, da je tožničin odškodninski zahtevek po podlagi utemeljen. Revizijsko sodišče je reviziji tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo in tožbeni zahtevek glede temelja zavrnilo. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju tožbeni zahtevek za plačilo vtoževanega zneska pravilno zavrnilo, ker je ugotovilo, da ni utemeljen, glede na to, da je revizijsko sodišče zahtevek po temelju zavrnilo. Tako je bilo pravnomočno odločeno, da tožena stranka za škodo, ki je nastala tožnici, ni odškodninsko odgovorna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ukinitev tožničinega delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja so v avtonomni sferi delodajalca, zato sodišče ni pristojno presojati, ali je sprememba v organizaciji družbe potrebna in smotrna, na kar pa dejstvo, da je tožena stranka invalidsko podjetje, katerega primarni namen ni ustvarjanje dobička, nima nobenega vpliva.
izvršilni naslov - sodba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - sodba na podlagi pripoznave - razlika v plači - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - obseg obveznosti je razumljivo in dovolj določno opredeljen - sklep o popravi
Izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila v obravnavani zadevi predlagana izvršba, je povsem primeren za izvršbo, saj je iz njega razbrati vse za izvršbo ključne podatke: upnika, dolžnika, predmet, vrsto in čas izpolnitve obveznosti, v njem je tudi obseg obveznosti razumljivo in dovolj določno opredeljen.
Pogodba, ki jo sklene nekdo v imenu drugega kot pooblaščenec brez njegovega pooblastila, zavezuje samo, če jo neupravičeno zastopani pozneje odobri. Takšne trditve ni ponujala nobena od pravdnih strank, zato je šteti, kot da pogodba sploh ni bila sklenjena, na kar se je sklicevala že sama tožeča stranka v vlogi z dne 19. 3. 2014. To pa pomeni, da na ta način sklenjena pogodba med pravdnima strankama ni ustvarila nobenega učinka. Že takšna ugotovitev izključuje podlago za utemeljenost izpodbojnega zahtevka tožeče stranke na razveljavitev tako sklenjene pogodbe med pravdnima strankama.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 237, 239, 244.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - sodba na podlagi pripoznave
Drugi tožnik je bil v spornem času zmožen za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno zaradi bolezni. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil v tem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni poln delovni čas, in ne le 4 ure dnevno, zakonito zavrnjen.
individualna pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - član uprave - vodilni delavec - razrešitev - poslovodna oseba
Pravilno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje vsebinsko preveriti razlog za odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi tožniku. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno menilo, da bi moralo vsebinsko presojati utemeljenost razrešitve le, če bi tožnik uveljavljal odpravnino kot pravico, ki bi mu šla po pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje v skladu z določbo točke a) prvega odstavka 6. člena ZDSS-1 odloča v individualnem delovnem sporu o prenehanju delovnega razmerja. Odločanje pomeni presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato mora sodišče v delovnem sporu (tudi) vsebinsko preveriti razlog za podajo odpovedi individualne pogodbe o zaposlitvi. To v konkretnem primeru pomeni, da mora sodišče ugotoviti, ali je tožena stranka s sklepom o razrešitvi s poslovodne funkcije upoštevala interese družbe oziroma ali je šlo za neizpolnjevanje nalog.
ZFPPIPP člen 364, 365, 366, 382, 383, 383/1, 366. ZPP člen 328.
razdelitev posebne stečajne mase – pravnomočnost sklepa o razdelitvi – popravni sklep – nadomestni sklep – osebni stečaj
Sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ustvarja učinek pravnomočnosti odločitve o tem, kateri del stečajne mase je predmet razdelitve, kakor tudi o tem, na kakšen način se bo stečajna masa razdelila med upnike oziroma za pokritje pripadajočih stroškov stečajnega postopka. Pravnomočnost odločitve sodišča o teh vprašanjih preprečuje možnost, da bi sodišče o istem vprašanju ponovno odločalo v sodnem postopku, dokler pravnomočna odločitev ni razveljavljena.
Tožena stranka sodne takse do odločanja sodišča druge stopnje ni plačala. Posledica neplačila sodne takse, če niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je pravna fikcija, da se šteje pritožbo za umaknjeno.
ZIZ člen 55,55/1, 55/1-9, 58, 58/2, 71, 71/1, 71/1-6, 71/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - dogovor o odložitvi izpolnitve obveznosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zapadlost obveznosti iz sodne poravnave - odlog izvršbe - slabo zdravstveno stanje dolžnika - vezanost sodišča na trditveno podlago v predlogu dolžnika - dejanski odlog izvršbe zaradi poteka časa do obravnavanja vloženih pravnih sredstev
Ugovorne navedbe dolžnikov v zvezi z zatrjevanim dogovorom o odložitvi izpolnitve obveznosti niso bile dovolj konkretizirane, česar niti s skopimi dokazi, predlaganimi v tej smeri, ni bilo mogoče sanirati.
Izvedba dokazov služi dokazovanju zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi samo mimo podane trditvene podlage v predlogu za odlog izvršbe iz priložene medicinske dokumentacije sklepalo o akutnosti zdravstvenega stanja prvega dolžnika ter o nujnosti in izjemnosti medicinskega posega, ki bi lahko upravičevala odlog izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ.
invalidnost - vzrok - poškodba pri delu - bolezen - invalidnost III. kategorije
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) invalidnost ni posledica poškodbe pri delu, zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je vzrok III. kategorije invalidnosti tožnika poškodba pri delu, ni utemeljen.
V izvedenih dokazih (zlasti na podlagi mnenj obeh izvedencev medicinske stroke) je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage za zaključek, da je pri tožniku podano stanje iz 1. alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 (invalidnost I. kategorije). Izvedenka psihiatrinja je v dopolnilnem mnenju vztrajala, da na podlagi dosegljive zdravstvene dokumentacije tožnikovega duševnega stanja za sporno obdobje ne more oceniti. Lahko pa je ocenila, da v takem duševnem zdravstvenem stanju, ko je bil na dan pregleda, za delo ni sposoben. Izvedenec specialist internist kardiolog pa je pojasnil, da je tožnik imel srčni infarkt in da je bilo stanje že v spornem obdobju podobno, kot ga je sam ugotovil na osebnem pregledu. V času, ko je izvedenec tožnika pregledal, ni bil sposoben ne za delo in ne za življenje.
V konkretnem primeru je tožeča stranka zamudila materialni zastaralni rok za vložitev odškodninske tožbe zoper toženi stranki, kar pomeni, da ni izgubila procesne pravice vložiti odškodninsko tožbo, marveč je z zastaranjem (če se dolžnik nanj sklicuje (tretji odstavek 335. člena OZ) le prenehala njena pravica zahtevati izpolnitev obveznosti - prvi odstavek 335. člena OZ). Z nastopom zastaranja preneha le pravica zahtevati izpolnitev (pravovarstveni zahtevek), ne pa pravica (obveznost) sama po sebi. Zaradi tega bi morala tožeča stranka v okviru konkretne tožbe na izpodbijanje omenjenega pravnega dejanja (opustitev vložitve odškodninske tožbe) uveljavljati tudi povračilni zahtevek (zahtevek na konkretno plačilo odškodnine v stečajno maso).