Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 49, 50.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada - nagrada za zbiranje in študij dodatne dokumentacije
Izvedenca ne navajata, da bi proučevala in zbirala dodatno dokumentacijo. Kljub temu sta v stroškovniku priglasila nagrado za zbiranje in študij dodatne dokumentacije. Ker ta nagrada skladno z 49. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu oziroma izvedenskemu organu le, če je izkazano, da je bilo potrebno zbirati in proučevati dodatno dokumentacijo, kar pa v sporni zadevi ni bilo izkazano, izvedenski organ do nagrade iz tega naslova ni upravičen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zaposlovanje novih delavcev
Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga mora delodajalec dokazati, da je zaradi reorganizacije delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno, ni pa mu potrebno opravičevati sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela ali celo dokazati njihove potrebnosti in smotrnosti. Delodajalec se lahko odloči za spremembo organizacije dela že, ko so samo ekonomski kazalci slabši oz. da bi preprečil nastalo izgubo in ni potrebno, da pride konkretno do slabših ekonomskih rezultatov oz. izgube. Zato je tožena stranka dokazala, da je obstajal ekonomski razlog že z predložitvijo listin, s katerimi je dokazovala, da je bila v spornem mesecu prodaja na zaposlenega manjša od planirane prodaje.
Razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi se presojajo ob upoštevanju okoliščin v času, ko je delodajalec delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi in morebitno zaposlovanje delavcev kasneje ne vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - zagovor - pravica do enakega varstva pravic
Tožnici pravica do obrambe ni bila kršena, čeprav je tožena stranka tožnici redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podala brez izvedbe ustnega zagovora. Predlog tožničine pooblaščenke za preložitev zagovora vsebuje dopis, ki po vsebini predstavlja zaščito tožničinih interesov v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj pooblaščenka v njem opozarja na nedokazanost tožnici očitanih kršitev ter obširno pojasnjuje razloge za ravnanja, zaradi katerih je tožena stranka sprožila postopek redne odpovedi. Namen zagovora ni dokazovanje (ne)utemeljenosti očitanih kršitev, temveč pomeni pravico delavca, da se o teh očitkih izjasni, ta pravica pa je bila tožnici v obravnavanem primeru zagotovljena, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je bila tožnici kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
Vsaka žalitev ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V obravnavanem primeru je bila žalitev znatna (tožnica je vsem zaposlenim pri delodajalcu poslala sporočilo po e-pošti z naslovom Predlog za razrešitev - represivna oblast), saj je toženi stranki in njenemu direktorju povzročila številne nevšečnosti. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
odmera pokojnine - vštevanje osebnih dohodkov - podatki o primerljivih plačah
V zadevi je bilo sporno vprašanje vštevanja osebnih dohodkov oziroma plač iz leta 1975 v pokojninsko osnovo. V matični evidenci namreč podatki o plačah za obdobje od meseca februarja do meseca decembra 1975 niso bili evidentirani. ZPIZ-1 v prvem odstavku 203. člena določa, da se pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja upoštevajo podatki iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Če ti podatki niso na razpolago, se višina plač lahko dokazuje tudi z drugimi dokazi, kot npr. tudi s podatki o primerljivih plačah. Tožnik je predlagal, da se za leto 1975 upoštevajo podatki oziroma plače sodelavcev B.B. ali pa D.D.. Po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo plačo, ki jo je v spornem obdobju prejel D.D.. Plači sta bolj primerljivi, kot pa plači B.B. in tožnika.
prodaja premičnin dolžnika - prevzem premičnin - izvršba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - opozorilo dolžniku
Po tretjem odstavku 222. člena ZIZ izvršitelj v primeru, če dolžnik ob opravi izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnin premičnin ne prevzame, o izročitvi premičnin v hrambo in o stroških hrambe obvesti dolžnika in mu da primeren rok, v katerem lahko ta zahteva izročitev stvari, potem ko povrne stroške za hrambo. Hkrati mora izvršitelj dolžnika opozoriti, da bodo po izteku tega roka stvari prodane, iz izkupička pa bodo poravnani stroški za njihovo hrambo in prodajo (četrti odstavek 222. člena ZIZ).
SPZ člen 49, 49/1. ZIZ člen 55, 168, 168/3, 168/4, 168/6. ZPP člen 360, 360/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na nepremičnine - vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika po uradni dolžnosti - pomanjkanje zemljiškoknjižne realizacije dogovorjenega prenosa lastninske pravice - irelevantni ugovorni razlogi
Zatrjevanja o pravno poslovnem prenosu lastninske pravice na nepremičninah, ki glede na zemljiškoknjižne podatke ni bil zemljiškoknjižno izveden, so za odločitev v obravnavani zadevi pravno nerelevantna in z njimi dolžnika ne bi mogla doseči drugačne odločitve. Sodišču prve stopnje se ni bilo treba podrobneje ukvarjati z ugovornimi navedbami, ki za odločitev o utemeljenosti ugovora dolžnikov niso bile odločilnega pomena in ne bi mogle vplivati na drugačno prvostopno odločitev.
Pri uporabi kriterija zadnje mirne posesti dobra vera pri izvajanju posesti ni odločilna, temveč je odločilno dejstvo zadnje mirno posestno stanje, to je izvajanje dejanske posesti na zemljišču brez nasprotovanja lastnika zemljišča.
ZJN-2 člen 71, 71/7. OZ člen 131. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 5.
protipravnost nakazila - nakazilo v nasprotju z pravili o javnem naročanju
S tem, ko je toženka kljub jasni pogodbeni prepovedi cediranja terjatev tistim, ki niso podizvajalci, kooperanti ali dobavitelji blaga (11. člen pogodbe o izvedbi javnega naročila), ob védenju, da ima izvajalec podizvajalca in ne da bi se prej pozanimala, ali so bili računi podizvajalcu s strani glavnega izvajalca poplačani, svojo obveznost izpolnila izvajalcu del in P.b.S. (na podlagi cesije terjatev) je tožnici onemogočila, da bi kot podizvajalec uveljavljala upravičenje, ki ji ga dajejo določbe 5. člena Uredbe in pogodba o izvedbi javnega naročila. V tem pogledu je ravnanje toženke protipravno. Zaradi takšnega protipravnega ravnanja toženke (opustitev dolžnega ravnanja) je tožnici nastala škoda, ki je v nemožnosti uveljavitve vtoževane terjatve, v višini, kot izhaja iz vtoževanih računov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063995
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 214, 214/2.
spor majhne vrednosti – prekinitev pravdnega postopka – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – poziv upravitelja k prevzemu pravde – naročilo in prevzem blaga – prejem računov – neprerekana dejstva
ZPP ne določa, da bi stečajni upravitelj za prevzem pravde moral opraviti kakšno pozitivno dejanje. Ravnanje sodišča prve stopnje, ko je postopek nadaljevalo, na da bi čakalo na izjavo upravitelja o prevzemu pravde, je bilo zato povsem pravilno.
Tožena stranka ni prerekala dejstva, da je blago, za katero so bili računi izdani, naročila in prevzela. To se je zato skladno z 2. odstavkom 214. člena ZPP štelo za priznano. V kolikor tožena stranka priznava, da je blago naročila in prevzela, pa je povsem irelevantno, ali je zanj prejela račune. Za plačilo blaga je namreč zavezana že na podlagi priznanih dejstev.
imenovanje izrednega revizorja – podcenjenost posameznih postavk
Po določbi 322. člena ZGD-1 imenuje sodišče na predlog delničarjev izrednega revizorja, če obstaja vzrok za domnevo, da so v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, posamezne postavke bistveno podcenjene. Da obstaja vzrok za domnevo, je pravni standard, ki ga je sicer potrebno vsebinsko napolniti v vsakem posameznem primeru, pomeni pa z vidika trditvenega in dokaznega bremena, da mora predlagatelj postopka zatrjevati take okoliščine (vzroke), da je na njihovi podlagi verjetno sklepati, da so posamezne postavke v računovodskih izkazih bistveno podcenjene (ni pa mu potrebno podcenjenosti že dokazati).
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 93, 93/1, 93/1-1, 93/1-2.
invalidnost III. kategorije
Tožnik ni zmožen za delo s polnim delovnim časom, temveč s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, na drugem delovnem mestu, z omejitvami. Zato je pri njem zaradi posledic poškodbe izven dela podana III. kategorija invalidnosti v smislu 3. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
URS člen 155. ZIZ člen 72, 72/1, 72/2, 73, 74, 74/3. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/2, 82/3.
sprememba ZIZ - retroaktivna veljava zakona - prehodne določbe - izvršba na nepremičnino - odlog izvršbe
Spremenjene določbe ZIZ v skladu s 155. členom Ustave RS, ki prepoveduje retroaktivno veljavo, nimajo učinka za nazaj. Zato predhodnega odloga izvršbe, o katerem je bilo na podlagi prej veljavnih določb ZIZ na predlog upnika odločeno s pravnomočnim sklepom sodišča prve stopnje, ni mogoče presojati po spremenjenih določbah ZIZ, ki so vstopile v veljavo šele 30. 7. 2014.
Glede na definicijo svojega poklica, določeno v 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1, se pri tožnici šteje za svoj poklic delo, ki ga je opravljala nazadnje, preden je bila spoznana za delovnega invalida III. kategorije, torej delo šolski pedagog in učiteljica geografije, za kar ima tudi izobrazbo, saj je po poklicu univerzitetna diplomirana pedagoginja in geografinja. Za njen poklic pa se štejejo tudi vsa dela, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, torej dela v okviru delokroga pedagoginje in geografinje in vsa dela, na katerih je pridobila dodatno usposobljenost in delovne izkušnje tekom zaposlitve.
Pogoj za pridobitev poklicne rehabilitacije je ugotovljena II. kategorija invalidnosti. Ta je po 2. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 podana, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več. Ker takšnega stanja sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni ugotovilo, je sklicevanje pritožbe na mnenje izvedenke glede rehabilitacije neutemeljeno.
Tožnica je tekom postopka uveljavljala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. V izvedenih dokazih je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka. O tem, ali je pri tožnici podana I. kategorija invalidnosti, je podala mnenje sodna izvedenka specialistka medicine dela, prometa in športa in sicer, da pri tožnici ni utemeljena I. kategorija invalidnosti, ampak III. kategorija invalidnosti.
izvršilni naslov - sodba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - sodba na podlagi pripoznave - razlika v plači - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - obseg obveznosti je razumljivo in dovolj določno opredeljen - sklep o popravi
Izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila v obravnavani zadevi predlagana izvršba, je povsem primeren za izvršbo, saj je iz njega razbrati vse za izvršbo ključne podatke: upnika, dolžnika, predmet, vrsto in čas izpolnitve obveznosti, v njem je tudi obseg obveznosti razumljivo in dovolj določno opredeljen.
ZJU člen 5, 24, 24/2, 24/3, 24/4, 25, 25/2. ZUS-1 člen 33, 33-1. ZJC člen 2. ZCes-1 člen 3, 3/1. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/4.
javni uslužbenec - sodno varstvo - stroški prevoza na delo in z dela - kilometrina - najkrajša pot
Določbo četrtega odstavka 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih o tem, da se zaposlenemu prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja bivališča do delovnega mesta, če prevoz z javnim prevozom ni možen, je treba interpretirati tako, da mora biti prevoz po tej najkrajši poti dejansko možen oziroma dovoljen. Ker del poti, po kateri se tožnik vozi na delo in z dela, poteka po nekategoriziranih poteh, po gozdnih poteh oziroma po nepluženih poteh, je tožena stranka dolžna tožniku plačati potne stroške za razdaljo po poti, ki je kategorizirana in ki jo tožnik tudi dejansko uporablja ter predstavljajo primerno najkrajšo pot v smislu določb Uredbe.
delovni invalid III. kategorije - priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - zaključeno zdravljenje
Pri tožniku je potrebno nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, zato pri njem ni mogoče ugotoviti, da je prišlo do sprememb v stanju invalidnosti. Pri tožniku je tako še nadalje podana III. kategorija invalidnosti v isti obliki.
ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20, 20a, 30, 32.
notarski zapis kot izvršilni naslov - neposredna izvršljivost
Po 4. členu Zakona o notariatu (ZN) notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova za prisilno izterjavo obveznosti dolžnika, določene v notarskem zapisu, če zavezanec (dolžnik) v istem ali posebnem notarskem zapisu izjavi, da soglaša z neposredno izvršljivostjo te obveznosti. Če je predmet notarskega zapisa zapis več volj strank, ki predstavljajo različne pravne posle, dolžnik pa poda soglasje za neposredno izvršljivost le za obveznosti, ki zanj izhajajo iz določenih pravnih poslov, potem predstavlja notarski zapis lahko izvršilni naslov le za prisilno izterjavo te obveznosti dolžnika.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0066174
ZIZ člen 52, 71, 80, 80/1, 80/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 5.
izvršba na premičnine - omejitve izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku - sklepčnost predloga za omejitev izvršbe - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - trditveno in dokazno breme - načelo vestnosti in poštenja - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zaslišanje
Pri razlagi 80. člena ZIZ je treba upoštevati, da ima upnik za poplačilo svoje terjatve izvršilni naslov, ki mu omogoča, da v primeru kot je ta, ko dolžnik prostovoljno svojih obveznosti noče izpolniti, poseže za poplačilo svoje terjatve na dolžnikovo premoženje. Zato je potrebno vse omejitve te pravice upnika razlagati restriktivno, to pa so tudi omejitve iz 80. člena ZIZ.
Trditveno in dokazno breme, da so določene stvari nujno potrebne za opravljanje dolžnikove dejavnosti, je na dolžniku.
plačilo razlike plače - sodne takse - plačilni nalog - kolektivni delovni spor - individualni delovni spor - sprememba predpisa - pritožba
V času vložitve tožbe tožnice na plačilo razlike plače veljavni ZST-1 ni določal taksne obveznosti v individualnih delovnih sporih premoženjske narave. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da tožnica takse za pritožbo ni dolžna plačati, ker ni plačala takse za tožbo. Po predhodnih in končnih določbah (1. odstavek 26. člena ZST-1) se takse za postopek in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost do uveljavitve tega zakona, plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi, ker pa je tožnica po uveljavitvi tega zakona vložila pritožbo, je nastala taksna obveznost po ZST-1B in sicer po tar. št. 2.3.2.1 za postopek o pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari v individualnih delovnih sporih premoženjske narave.
ZIZ člen 62, 62/2. ZObr člen 93, 93/2, 98c, 98c/1. OZ člen 3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami člen 5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - vračilo stroškov usposabljanja - vojak
Drugi odstavek 93. člena ZObr določa, da lahko pripadnik stalne sestave pogodbo o zaposlitvi enostransko odpove, vendar mora, glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi, ministrstvu (tožeči stranki) vrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja, če pogodbo odpove pred iztekom desetih let. Za odločitev o obveznosti toženca, da povrne sorazmeren del stroškov usposabljanja, ta določba ne pride v poštev. Toženčeva obveznost je bila namreč med strankama dogovorjena s sporazumom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, s katerim pravdni stranki nista le razveljavili pogodbe o zaposlitvi, temveč sta uredili tudi posledice razveljavitve. Ker lahko skladno s 3. členom OZ udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, v kolikor jih ne urejajo v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli, 93. člen ZObr pa ni določba prisilne narave, je toženec s podpisom sporazuma o razveljavitvi veljavno prevzel obveznost povrnitve sorazmernega dela stroškov vojaško strokovnega usposabljanja.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami v 5. členu določa, da se pripadniku v mednarodnih operacijah in misijah plača za opravljanje vojaške službe izven države obračuna za ves čas napotitve na opravljanje vojaške službe izven države v skladu z izdanim aktom poveljevanja, s katerim je bil pripadnik izven države napoten. Toženec je zato upravičen do plače za opravljanje vojaške službe izven države le v obdobju, ko je takšno službo tudi dejansko opravljal, ne pa tudi za dneve, ko se je že vrnil v RS. Ker je tožeča stranka tožencu za sporni mesec izplačala plačo za delo izven države, čeprav mu pripada takšna plača le za dni, ko je bil dejansko izven države, je tožbeni zahtevek tožeče stranke za vračilo spornega zneska iz naslova preveč izplačane plače utemeljen.