izvršilni naslov - sodba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - sodba na podlagi pripoznave - razlika v plači - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - obseg obveznosti je razumljivo in dovolj določno opredeljen - sklep o popravi
Izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila v obravnavani zadevi predlagana izvršba, je povsem primeren za izvršbo, saj je iz njega razbrati vse za izvršbo ključne podatke: upnika, dolžnika, predmet, vrsto in čas izpolnitve obveznosti, v njem je tudi obseg obveznosti razumljivo in dovolj določno opredeljen.
prava neuka stranka - samostojni podjetnik posameznik - procesno pobotanje
Je pa utemeljen pritožbeni očitek toženca, da bi ga moralo sodišče prve stopnje v zvezi z njegovim ugovorom, da ima zoper tožnico (zapadlo) terjatev, ki izhaja iz istega istega poslovnega razmerja, v okviru uporabe 12. člena ZPP opozoriti na možnost procesnega pobotanja. Takšno je tudi stališče pravne teorije (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, komentar N. Betetto k 12. členu, stran 114).
Toženec ni dedič, edina dedinja za vse zapustničino premoženje je tožnica, ki je po smrti edina pooblaščena oseba za dvig spornih denarnih sredstev. S smrtjo zapustnice je namreč prenehalo toženčevo pooblastilo za dvig denarnih sredstev in je toženec ravnal protipravno, ko je dvignil denarna sredstva pokojne.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da je tožeča stranka s predloženimi listinami (izpis prometa po kartičnem računu in izpis iz uradne knjige) dokazala obstoj in višino vtoževane terjatve. Toženec ni podal nobenih ugovorov v smeri pomanjkljivosti in nedoslednosti teh listin, zgolj s pavšalnim zanikanjem svoje obveznosti pa njihove verodostojnosti ne more omajati. Dejstvo, da sta bili listini sestavljeni enostransko s strani tožeče stranke, samo po sebi tem listinam ne odreka dokazne vrednosti. Dokazi, na katere se sklicuje pritožba (t.i. slipi), pa bi bili potrebni šele v primeru, če bi toženec konkretizirano navedel, katerih obveznosti, razvidnih iz kartice prometa, ne priznava.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0076242
ZPP člen 70, 247, 247/2, 247/6. ZST-1 člen 12, 12/4.
zamuda pri plačilu obroka pogodbe – pravica zahtevati predčasno plačilo dolga – izločitev izvedenca – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Po določbi 1. odstavka 247. člena ZPP je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov kot sodnik (izključitveni in odklonitveni razlogi iz 70. člena ZPP). Pomembna razlika med institutoma je v tem, da izvedenec ne more biti izločen ex lege, pač pa le na zahtevo stranke, ki mora zahtevati izločitev takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem (2. odstavek 247. člena ZPP). Glede na to, da toženka trdi, da je šele po prejemu izvedenskega mnenja in dodatnih poizvedbah ugotovila, da gre za isto osebo, ki je sodelovala v postopku mediacije, je relevantna tudi določba 6. odstavka 247. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno upoštevalo, da ima toženka osnovna sredstva v zemljiščih, zgradbah, opremi in v finančnih naložbah, torej premoženje, ki znatno presega vrednost dolžne sodne takse. Tega pritožba ne izpodbija. Da nepremičnine niso unovčljive, ker so obremenjene s hipotekami, toženka trdi šele v pritožbi (prepozno glede na 1. odstavek 337. člena ZPP) in ker sodišče ni dolžno samo ugotavljati premoženjskega stanja stranke v smislu morebitne obremenjenosti njenih nepremičnin, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi toženi stranki, ki je v odgovoru na tožbo delno pripoznala tožbeni zahtevek, utemeljeno naložilo povrnitev potrebnih stroškov tožnice. Svojo odločitev je oprlo na določbo 154. člena ZPP, ki v prvem odstavku določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške.
Umaknjeni del tožbe predstavlja sorazmerno majhen del tožbenega zahtevka glede na vrednost spornega predmeta, zaradi tega dela pa niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP).
razlastitev – odvzem lastninske pravice na nepremičnini – gradnja infrastrukture – odškodnina za razlaščeno zemljišče – nezazidano stavbno zemljišče – status razlaščenih nepremičnin - prostorski plan – lokacijski načrt
Navajanje sodišča prve stopnje, češ da naj bi se nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog strinjala z okoliščino, da je za presojo višine odškodnine odločilen datum, ko naj bi pričel veljati Odlok, je brezpredmetno. Gre namreč za pravno (obarvano) vprašanje, kateri akt predstavlja razlog (podlago) spremembe statusa (namembnosti) predmetnih zemljišč (do katere je očitno prišlo zaradi predvidene gradnje cestne infrastrukture) oziroma kakšen je bil njihov status pred njegovim sprejemom. Hkrati zato ne drži, da naj bi bilo za višino odškodnine odločilno, kateri akt je predstavljal neposredno podlago (razlog) za njihovo kasnejšo razlastitev in kakšen je bil status zemljišč pred sprejemom takšnega akta.
ZFPPIPP člen 152, 221b, 221b/2, 235, 236, 237, 237a.
razmerje med stečajnim postopkom in postopkom poenostavljene prisilne poravnave – prekinitev predhodnega stečajnega postopka – odložitev odločanja o stečaju
Sodišče prekine postopek odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka, le če dolžnik v predhodnem postopku odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka poda zahtevo za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka.
Sklep sodišča o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja ovire za odločitev o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.
Tožbo za ugotovitev neobstoja pravnega razmerja med lastniki stanovanjskih enot v objektu in toženo stranko kot upravnikom lahko tožnik naperi zgolj proti vsem skleniteljem pogodbe o upravljanju. Za vse bo namreč veljalo, da upravnik stanovanjske stavbe nima veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju in obratovanju stanovanjske hiše. Ker je tožnik tožil le toženo stranko kot upravnika, ne pa vseh skleniteljev pogodbe o upravljanju, je tožil nepravo stranko. Tak tožbeni zahtevek je treba zavrniti.
Ali gre za listino, ki se jo lahko šteje kot veljavno oporoko glede na njeno vsebino in obliko ali ne, je stvar odločanja sodišča prve stopnje v zapuščinskem postopku, kolikor gre le za obravnavanje pravnih vprašanj, če pa so med strankami sporna tudi dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, med drugim zlasti veljavnost ali vsebina oporoke, pa v skladu s 1. odstavkom 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in stranke napoti na pravdo.
prerekanje terjatev v stečaju – izjava upravitelja v objavljenem osnovnem seznamu preizkušenih terjatev – predlog upnika za nadaljevanje pravdnega postopka – rok – predčasen predlog – prenehanje terjatve zaradi zamude roka
V primeru, če terjatev prereka le upravitelj, odločitev sodišča v sklepu o preizkusu terjatev o prerekani upnikovi terjatvi temelji na izjavi upravitelja v objavljenem osnovnem seznamu preizkušenih terjatev. Zato upnik že na podlagi te izjave upravitelja lahko predlaga nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka zoper stečajnega dolžnika in po stališču sodišča druge stopnje s tem prepreči prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika (ob predpostavki, da njegove terjatve ne bo prerekal noben drug upnik).
Ker je terjatev tožeče stranke, ki je predmet te pravde, prerekal le stečajni upravitelj, tožeča stranka pa je predlagala nadaljevanje pravdnega postopka po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev in še pred objavo sklepa sodišča o preizkusu terjatev, terjatev tožeče stranke v razmerju do stečajnega dolžnika ni prenehala.
ZIZ člen 41, 41/2, 41/5, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo - zanikanje obstoja verodostojne listine - določitev krajevno pristojnega sodišča - individualni delovni spor
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine lahko teče le, če obstaja verodostojna listina, na podlagi katere obstaja tudi dolžniško upniško razmerje med strankama izvršilnega postopka, če pa dolžnik svoj ugovor, v katerem sicer priznava, da sta bila z upnikom v poslovnem razmerju, utemelji s sklicevanjem na neobstoj take verodostojne listine, nasprotuje samemu temelju terjatve.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - dovoljenost pritožbe - izpodbijanje odločitve o sankcijah
Kljub temu, da sicer na načelni ravni določba tretjega odstavka člena 66 ZP-1 dovoljuje pritožbeni razlog po 4. točki člena 154 ZP-1 (pritožba glede izrečene sankcije), pa ob jezikovni razlagi, ki v nadaljevanju dovoljuje pritožbo prekrškovnega organa le v dveh primerih (odprava oziroma sprememba odločbe prekrškovnega organa in ustavitev postopka o prekršku), po oceni pritožbenega sodišča pritožba prekrškovnega organa glede izrečene sankcije ni dovoljena.
sodne takse - plačilni nalog - vrednost spornega predmeta
Tožnica je vložila tožbo zoper toženo stranko, s katero je zahtevala odpravo sklepa tožene stranke in izplačilo razlik v plači. Tožbeni zahtevek za izplačilo razlik v plači je premoženjske narave, zato je sodišče prve stopnje takso zanj pravilno odmerilo skladno s tarifno št. 2311 ZST-1.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja – napotitev na pravdo – spor o predmetu delitve – manj verjetna pravica – nepremičnina – domneva lastninske pravice
V obravnavanem postopku nasprotna udeleženka trdi, da je na podlagi darilne pogodbe prejela južni del gospodarskega poslopja na parc. št. 1/0 k. o. X, vključno z garažo in shrambo, in s tem postala njegova izključna lastnica, zaradi česar ta del ne more biti predmet delitve. Ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja drugačno stanje, in sicer, da so predlagatelji in nasprotna udeleženka solastniki celotne nepremičnine s parc. št. 1 k. o. X, in ker je nasprotna udeleženka predložila zgolj darilno pogodbo, na podlagi katere pa ne more doseči vpisa lastninske pravice na spornem delu nepremičnine, saj iz nje ne izhaja ustrezen razpolagalni pravni posel, je pravica nasprotne udeleženke manj verjetna.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0056012
OZ člen 39, 39/4, 40, 255. ZIZ člen 272. ZZZDR člen 58, 58/2.
sporazum o delitvi skupnega premoženja – dopustna podlaga – nasprotovanje moralnim načelom – ničnost pogodbe tožba za ugotovitev ničnosti – actio pauliana – izbrisna tožba – aktivna legitimacija – vzpostavitev prejšnjega stanja – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Na podlagi ničnega pravnega posla vknjižene pravice so primer materialnopravno neveljavne vknjižbe. Zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe je potrebno vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Zato je tožeča stranka aktivno legitimirana za tožbeni zahtevek, s katerim zahteva ugotovitev ničnosti zavezovalnega posla, na njegovi podlagi vknjiženih pravic in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
Ker še ni odločeno o verjetnosti obstoja zahtevka za ugotovitev ničnosti posla, se po naravi stvari še ne more odločati o zahtevku po paulianski tožbi, saj ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve po tožbi za ugotovitev ničnosti, izključuje možnost obstoja terjatve po paulijanski tožbi.
Čas, za katerega je bila izdana začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve, je potekel dne 21. 1. 2015, ko je postala sodba sodišča prve stopnje v zvezi s sodbo sodišča druge stopnje pravnomočna. S tem pa je tudi prenehal pravni interes pritožnika za odločanje o njegovi pritožbi. Njegov položaj se namreč z morebitno ugoditvijo (ali pa zavrnitvijo) pritožbi ne bi spremenil, saj je bilo o temelju glede prenosa družbeniškega deleža že pravnomočno odločeno.
zavarovalna pogodba – premoženjsko zavarovanje – zavarovanje pred poplavo – zavarovalni primer – trditveno in dokazno breme – lažna prijava škodnega dogodka
Dokazno breme, da je do škode prišlo pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe, je sicer res na strani tožeče stranke, vendar pa je dokazno breme, da je do škode prišlo 27. 9. 2010, kot je toženec navedel v prijavi škode 28. 9. 2010 (na njeni podlagi je dobil izplačano akontacijo zavarovalnine), na tožencu. Izvedenec sicer res ni izrecno izključil, da bi AB plošča počila po 26. 9. 2010, je pa ocenil, da je to zelo malo verjetno.
zapuščinski postopek – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina – novote v pritožbenem postopku
Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina in potrjuje resničnost tistega, kar je v njem navedeno, pritožnica je zapisnik podpisala brez pripomb. Šele v pritožbi izraženo nestrinjanje z izločitvenim zahtevkom ni upoštevno oziroma je takšno navajanje prepozno.