prava neuka stranka - samostojni podjetnik posameznik - procesno pobotanje
Je pa utemeljen pritožbeni očitek toženca, da bi ga moralo sodišče prve stopnje v zvezi z njegovim ugovorom, da ima zoper tožnico (zapadlo) terjatev, ki izhaja iz istega istega poslovnega razmerja, v okviru uporabe 12. člena ZPP opozoriti na možnost procesnega pobotanja. Takšno je tudi stališče pravne teorije (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, komentar N. Betetto k 12. členu, stran 114).
odmera pokojnine - vštevanje osebnih dohodkov - podatki o primerljivih plačah
V zadevi je bilo sporno vprašanje vštevanja osebnih dohodkov oziroma plač iz leta 1975 v pokojninsko osnovo. V matični evidenci namreč podatki o plačah za obdobje od meseca februarja do meseca decembra 1975 niso bili evidentirani. ZPIZ-1 v prvem odstavku 203. člena določa, da se pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja upoštevajo podatki iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Če ti podatki niso na razpolago, se višina plač lahko dokazuje tudi z drugimi dokazi, kot npr. tudi s podatki o primerljivih plačah. Tožnik je predlagal, da se za leto 1975 upoštevajo podatki oziroma plače sodelavcev B.B. ali pa D.D.. Po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo plačo, ki jo je v spornem obdobju prejel D.D.. Plači sta bolj primerljivi, kot pa plači B.B. in tožnika.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0076242
ZPP člen 70, 247, 247/2, 247/6. ZST-1 člen 12, 12/4.
zamuda pri plačilu obroka pogodbe – pravica zahtevati predčasno plačilo dolga – izločitev izvedenca – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Po določbi 1. odstavka 247. člena ZPP je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov kot sodnik (izključitveni in odklonitveni razlogi iz 70. člena ZPP). Pomembna razlika med institutoma je v tem, da izvedenec ne more biti izločen ex lege, pač pa le na zahtevo stranke, ki mora zahtevati izločitev takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem (2. odstavek 247. člena ZPP). Glede na to, da toženka trdi, da je šele po prejemu izvedenskega mnenja in dodatnih poizvedbah ugotovila, da gre za isto osebo, ki je sodelovala v postopku mediacije, je relevantna tudi določba 6. odstavka 247. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno upoštevalo, da ima toženka osnovna sredstva v zemljiščih, zgradbah, opremi in v finančnih naložbah, torej premoženje, ki znatno presega vrednost dolžne sodne takse. Tega pritožba ne izpodbija. Da nepremičnine niso unovčljive, ker so obremenjene s hipotekami, toženka trdi šele v pritožbi (prepozno glede na 1. odstavek 337. člena ZPP) in ker sodišče ni dolžno samo ugotavljati premoženjskega stanja stranke v smislu morebitne obremenjenosti njenih nepremičnin, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
OZ člen 62, 62/1, 323, 335, 336, 336/1, 337, 341, 1039, 1045, 1045/3.
asignacija – podjemna pogodba – zastaranje – rok – računanje časa – kdaj začne zastaranje teči – nastop zastaranja – pisna pripoznava zastarane obveznosti – prenovitev (novacija) – pogoji
Toženkina obveznost po Dogovoru ima enak predmet in enako podlago kot njena obveznost po Asignaciji. Tožnica naj bi kot podizvajalka in torej upnica podjetja G. d.o.o. prejela izpolnitev iz njunega valutnega razmerja (razmerje med asignantom in asignatarjem) po toženki kot tretji osebi. Ker je bilo nakazilo izdano na podlagi toženkinega dolga do G. d.o.o, bi bila toženka v skladu s 3. odstavkom 1045. člena OZ z izpolnitvijo nakazila prosta dolga nasproti stečajni masi G. d.o.o. To pa pomeni, da je toženkina obveznost v Dogovoru dejansko vsebovana že v Asignaciji. Ker Dogovor ne predstavlja novacije iz 1. odstavka 323. člena OZ, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pred sklenitvijo Dogovora sta bili pravdni stranki v razmerju asignat – asignatar in zaradi tega razmerja sklenili Dogovor, zato je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da dejstvo, da G. d.o.o. ni bila stranka Dogovora, ni odločilno.
ZDR člen 42, 126, 130. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije člen 40.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - dodatek za delo v popoldanski izmeni - dnevnice za službene poti
Tožena stranka tožniku v spornih mesecih ni izplačala plače oziroma mu je izplačala manj, kot mu je dejansko pripadalo, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Ker tožeča stranka ni uspela dokazati obstoj posojilne pogodbe, ne more zahtevati vračila posojila. Za uspešno obrambo tožene stranke je dovolj, da dokaže, da je denar prejela na podlagi drugega pravnega posla, saj tožeča stranka ne zatrjuje obogatitve.
neupravičena obogatitev - stroški prevoza na delo in z dela - dejansko prebivališče - lažni podatki
Tožnik je toženi stranki dajal neresnične podatke glede dejanskega prebivališča, s katerega je dnevno prihajal na delo in si s tem pridobil neupravičeno premoženjsko korist. Zato tožena stranka od tožnika utemeljeno zahteva povrnitev neutemeljeno izplačanih sredstev.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – ugotovitvena tožba – zahtevek za ugotovitev ničnosti – s tožbenim zahtevkom povezana začasna odredba – preprečitev nasilja ali težko nadomestljive škode
Ničnost ne učinkuje šele z izdajo sodbe, pač pa sama po sebi. Pri zahtevku na ugotovitev ničnosti gre za ugotovitveni in ne oblikovalni zahtevek in tudi sodba, ki je izdana v zvezi s takšnim zahtevkom, je ugotovitvena.
Tožnik lahko v pravdnem postopku uveljavlja le začasne odredbe v zavarovanje zahtevkov, ki jih s tožbo uveljavlja, to je t. i. koneksne, s tožbenim zahtevkom povezane začasne odredbe. Za druge zahtevke ima tožnik (kot upnik) na razpolago postopek zavarovanja izven pravde v skladu z določili ZIZ.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - dovoljenost pritožbe - izpodbijanje odločitve o sankcijah
Kljub temu, da sicer na načelni ravni določba tretjega odstavka člena 66 ZP-1 dovoljuje pritožbeni razlog po 4. točki člena 154 ZP-1 (pritožba glede izrečene sankcije), pa ob jezikovni razlagi, ki v nadaljevanju dovoljuje pritožbo prekrškovnega organa le v dveh primerih (odprava oziroma sprememba odločbe prekrškovnega organa in ustavitev postopka o prekršku), po oceni pritožbenega sodišča pritožba prekrškovnega organa glede izrečene sankcije ni dovoljena.
ZST-1B člen 26, 26/1. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 11, 11/5.
nastanek taksne obveznosti – uporaba novele ZST-1B – delna oprostitev taksne obveznosti
Tožeča stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek ni navedla, da so te terjatve neprodajljive oziroma da nimajo nobene tržne vrednosti, ker pa se običajno te terjatve prodajajo z določenim diskontom in glede na višino predpisane sodne takse v znesku 4.215,00 EUR, pa je po presoji pritožbenega sodišča na mestu delna oprostitev za 90 % taksne obveznosti tako, da je dolžna tožeča stranka plačati le 10 % sodne takse za pritožbeni postopek.
izbrisna tožba – dvojno razpolaganje z nepremičnino – ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – sodno uveljavljanje izpodbojnega upravičenja – uveljavljanje izpodbojnega razloga z ugovorom
Pogodbe ni mogoče razveljaviti, ne da bi upravičena oseba postavila ustrezen zahtevek, tega pa toženci v tej pravdi niso storili. Ker je pogodba kljub obstoju izpodbojnega razloga veljavna, dokler prizadeta oseba ne izposluje pravnomočne sodne odločbe o njeni razveljavitvi, je za odločitev o utemeljenosti izbrisne tožbe, temelječe na trditvi o dvojnem razpolaganju z isto nepremičnino, nepomembno, ali je ob sklenitvi druge pogodbe obstajal razlog za izpodbijanje prve pogodbe.
nujna pot – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – postopek denacionalizacije
Predlagatelj zahteva nujno pot za rabo nepremičnine, ki je predmet denacionalizacije. Postopek denacionalizacije ni predhodno vprašanje in tudi v ničemer ne vpliva na sporni postopek, zato ni nikakršne zakonske podlage za prekinitev postopka.
podjemna pogodba – pojasnilna dolžnost – zaščita interesov druge pogodbene stranke – stvarne napake – pogodbeno dogovorjene lastnosti – razbremenitev odgovornosti za napake – pravočasno grajanje napak
Pojasnilna dolžnost je izraz načela vestnosti in poštenja, ki zahteva, da si pogodbena stranka pri uresničevanju pravic, ki jih je pridobila s sklenitvijo pogodbe, in pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti ne prizadeva samo za uresničitev svojih interesov, zaradi katerih je sklenila pogodbo, temveč mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke.
Osrednji interes tožene stranke je bil, da tožeča stranka natisne kataloge identično predloženim barvnim predlogam. Zato je ob upoštevanju, da so barvne predloge ustrezale naročnikovemu interesu in bile po oceni obeh pravdnih strank brez napak, sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da bi tožeča stranka kot tiskar vseeno morala opozoriti toženo stranko na (neustrezen) izgled barvnih predlog oziroma se v zvezi s tem še pred tiskanjem celotne naklade posvetovati s toženo stranko.
Za uspeh s predlogom za izdajo začasne odredbe mora verjeten obstoj nevarnosti iz 2. odstavka 270. člena izkazati tožeča stranka in to že v predlogu za izdajo začasne odredbe. Trditev tožeče stranke, da je tožena stranka v zvezi z najemom kredita v višini 30.000,00 EUR s hipoteko obremenila eno nepremičnino, ne izkazuje konkretne nevarnosti oziroma aktivnega ravnanja tožene stranke v smeri onemogočanja uveljavitve terjatve tožeče stranke, še zlasti ne upoštevajoč njeno višino in dejstvo, da ima tožena stranka več nepremičnin in še drugo premoženje.
neupravičena pridobitev – vračilo plačane globe – privolitev v prikrajšanje – plačilo polovične globe za prekršek – vložitev zahteve za sodno varstvo – nezdružljivost plačila polovice globe in zahteve za sodno varstvo – sklicevanje na novo sodno prakso
Ker tožeča stranka pri plačilu globe ni bila niti v zmoti niti v plačilo prisiljena in ker si tudi ni pridržala pravice terjati plačanega nazaj, se šteje, da je s plačilom globe privolila v prikrajšanje.
Sklicevanje prvostopnega sodišča na sodno prakso, ki je bila izdana po kršiteljevem plačilu globe, je dopustno in pravilno, saj sodna praksa v našem pravnem redu ni formalni pravni vir. Sodna praksa podaja razlago uporabe predpisov v konkretnih primerih, pri čemer je bila takšna razlaga in uporaba predpisa pravilna že pred nastankom oziroma objavo take sodne prakse.
sodne takse - plačilni nalog - vrednost spornega predmeta
Tožnica je vložila tožbo zoper toženo stranko, s katero je zahtevala odpravo sklepa tožene stranke in izplačilo razlik v plači. Tožbeni zahtevek za izplačilo razlik v plači je premoženjske narave, zato je sodišče prve stopnje takso zanj pravilno odmerilo skladno s tarifno št. 2311 ZST-1.
zapuščinski postopek – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina – novote v pritožbenem postopku
Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina in potrjuje resničnost tistega, kar je v njem navedeno, pritožnica je zapisnik podpisala brez pripomb. Šele v pritožbi izraženo nestrinjanje z izločitvenim zahtevkom ni upoštevno oziroma je takšno navajanje prepozno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ENERGETIKA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083537
OZ člen 186, 240, 352, 395. EZ člen 23b. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije člen 57.
pogodba o dobavi električne energije – neupravičen odjem električne energije – aktivna legitimacija – splošno znana dejstva – razlogi sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – solidarna odgovornost – vsebina solidarnosti dolžnikov – oprostitev dolžnika odgovornosti – poslovna odškodninska odgovornost – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninske terjatve
Vsebina pogodbe, in sicer vprašanje, ali je SODO d.o.o. na tožnico prenesla materialnopravno upravičenje za vtoževanje terjatev zaradi neupravičenega odjema električne energije, ne predstavlja splošno znanega dejstva. Neobstoj razlogov o obstoju tožničine aktivne legitimacije, ki predstavlja odločilno dejstvo, predstavlja kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na kar je pritožbeno sodišče v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti.
OZ člen 435, 468, 478. Uredba ES št. 183/2005 člen 17.
bistvene sestavine pogodbe - odškodnina
1. Če kupnine ni, ne moremo govoriti o pojmu prodajne pogodbe. Iz navedenega po oceni pritožbenega sodišča izhaja, da za znižanje kupnine na nič eurov ni podlage v materialnem pravu in je zahtevek iz tega razloga neutemeljen.
2. Sodišče prve stopnje je prišlo do zaključka, da je pravna prednica tožnice z opustitvijo dolžnostnega ravnanja, ki ji ga nalagajo varnostni predpisi za zagotavljanje varne krme, pretrgala vzročno zvezo za zatrjevano škodo.