Kreditnih obveznosti prosilca pri ugotavljanju razpoložljivega dohodka ni mogoče upoštevati, enako tudi ne obrokov po sodni poravnavi, vendar pa bi sodišče te obveznosti lahko upoštevalo v okviru predloga za odlog plačila sodne takse oziroma obročno odplačilo.
prava neuka stranka - samostojni podjetnik posameznik - procesno pobotanje
Je pa utemeljen pritožbeni očitek toženca, da bi ga moralo sodišče prve stopnje v zvezi z njegovim ugovorom, da ima zoper tožnico (zapadlo) terjatev, ki izhaja iz istega istega poslovnega razmerja, v okviru uporabe 12. člena ZPP opozoriti na možnost procesnega pobotanja. Takšno je tudi stališče pravne teorije (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, komentar N. Betetto k 12. členu, stran 114).
S tem, ko sodišče prve stopnje navaja, da košnja in kopanje po zemljišču ni način uporabe, ki je s služnostno pravico predviden oz. ga ta pravica dovoljuje, se spušča v presojo toženkine pravice. Toženkino ravnanje (dovoljenost posega oz. dejanja) presoja iz vidika upravičenj, ki jih ji daje služnostna pravica – torej z vidika pravice do posesti. Taka presoja je izvedena izven okvirov, ki jih za presojo dejstev v motenjski pravdi predpisuje zakon. Sodno varstvo posesti se zagotavlja glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje; v pravdi zaradi motenja posesti se sodišče omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
zavarovalna pogodba – premoženjsko zavarovanje – zavarovanje pred poplavo – zavarovalni primer – trditveno in dokazno breme – lažna prijava škodnega dogodka
Dokazno breme, da je do škode prišlo pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe, je sicer res na strani tožeče stranke, vendar pa je dokazno breme, da je do škode prišlo 27. 9. 2010, kot je toženec navedel v prijavi škode 28. 9. 2010 (na njeni podlagi je dobil izplačano akontacijo zavarovalnine), na tožencu. Izvedenec sicer res ni izrecno izključil, da bi AB plošča počila po 26. 9. 2010, je pa ocenil, da je to zelo malo verjetno.
OZ člen 435, 468, 478. Uredba ES št. 183/2005 člen 17.
bistvene sestavine pogodbe - odškodnina
1. Če kupnine ni, ne moremo govoriti o pojmu prodajne pogodbe. Iz navedenega po oceni pritožbenega sodišča izhaja, da za znižanje kupnine na nič eurov ni podlage v materialnem pravu in je zahtevek iz tega razloga neutemeljen.
2. Sodišče prve stopnje je prišlo do zaključka, da je pravna prednica tožnice z opustitvijo dolžnostnega ravnanja, ki ji ga nalagajo varnostni predpisi za zagotavljanje varne krme, pretrgala vzročno zvezo za zatrjevano škodo.
Pred prekrškovnim organom sta storilčeva mati in storilčeva teta kot priči bili poučeni v skladu z določbami člena 185 ZUP, kar bi zadoščalo v hitrem postopku o prekršku. V predmetnem postopku je sodišče dopolnjevalo izveden dokazni postopek, zato je v skladu z določbo drugega odstavka člena 236 ZKP poučilo obdolženčevo mater, ki pa je izrecno izjavila, da v tem postopku ne bo pričala. V hitrem postopku o prekršku pa ta priča, ko je podala izjavo policistom, pred izdajo plačilnega naloga ni bila izrecno poučena o pravici, ki jo ima kot privilegirana priča. Zato je prvostopno sodišče ravnalo povsem pravilno, ko take izjave ni upoštevalo. To bi lahko storilo le v primeru, če bi bila ta priča izrecno opozorjena, da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082927
ZLNDL člen 3. ZLPP člen 2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
družbena lastnina – lastninjenje – pravica uporabe – priposestvovanje
Dejstvo, da je bilo sporno zemljišče v družbeni lastnini izključuje pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Reševanje problematike lastninjenja zemljišč z institutom priposestvovanja bi pomenilo obid predpisov o lastninjenju.
neupravičena obogatitev - stroški prevoza na delo in z dela - dejansko prebivališče - lažni podatki
Tožnik je toženi stranki dajal neresnične podatke glede dejanskega prebivališča, s katerega je dnevno prihajal na delo in si s tem pridobil neupravičeno premoženjsko korist. Zato tožena stranka od tožnika utemeljeno zahteva povrnitev neutemeljeno izplačanih sredstev.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0082910
ZDKG člen 3. OZ člen 34, 557, 557/1. ZD člen 117, 117/2.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – predmet pogodbene obveznosti – določen ali določljiv predmet pogodbene obveznosti – premičnine – kmetijski stroji in živina
Prej je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju urejena v ZD, ki je v zdaj že neveljavnem 2. odstavku 117. člena določal domnevo, da so kot nepremičnine mišljene tudi tiste premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, kot so: kmetijske priprave in orodje ter živina. Te domneve OZ ne vsebuje več, zato bi morale biti sporne premičnine v pogodbi o dosmrtnem preživljanju vsaj opredeljene kot premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje izročenih nepremičnin, oziroma kot njihove pritikline, če že niso bile izrecno specificirane. Samo v tem primeru bi si jih zapustnikov pogodbenik po zapustnikovi smrti lahko lastil, sicer pa spadajo v zapuščino.
ZIZ člen 41, 41/2, 41/5, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo - zanikanje obstoja verodostojne listine - določitev krajevno pristojnega sodišča - individualni delovni spor
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine lahko teče le, če obstaja verodostojna listina, na podlagi katere obstaja tudi dolžniško upniško razmerje med strankama izvršilnega postopka, če pa dolžnik svoj ugovor, v katerem sicer priznava, da sta bila z upnikom v poslovnem razmerju, utemelji s sklicevanjem na neobstoj take verodostojne listine, nasprotuje samemu temelju terjatve.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
Četudi bi sprejeli razlago, da že vpisana zaznamba prepovedi odsvojitve in obremenitve (na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v M, opr. št. II P 1060/2003 z dne 28.1.2004, prepoved se je nanašala na toženko kot takratno zemljiškoknjižno lastnico), ne prepoveduje sklepanja zavezovalnega obligacijskega pravnega posla (predpogodbe)1, pa ni nobenega dvoma, da je neizpolnitev predpogodbe nastopila zato, ker je toženka izgubila vsa upravičenja, ki izhajajo iz lastninske pravice z učinki ex tunc; pravnomočno (sodba Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1518/2010 z dne 1.2.2011) je bila namreč razveljavljena prodajna pogodba z dne 13.1.2003, sklenjena med toženko in M. D., pri čemer je bilo v sodbi pojasnjeno, da je bil ugotovljen razlog ničnosti.
Pravnomočna odločitev, katere pravni učinek je, da toženka nikoli ni bila lastnica sporne nepremičnine, ji odvzema kakršnokoli aktivno legitimacijo za vtoževanje denarne odmene za uporabo nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ENERGETIKA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083537
OZ člen 186, 240, 352, 395. EZ člen 23b. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije člen 57.
pogodba o dobavi električne energije – neupravičen odjem električne energije – aktivna legitimacija – splošno znana dejstva – razlogi sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – solidarna odgovornost – vsebina solidarnosti dolžnikov – oprostitev dolžnika odgovornosti – poslovna odškodninska odgovornost – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninske terjatve
Vsebina pogodbe, in sicer vprašanje, ali je SODO d.o.o. na tožnico prenesla materialnopravno upravičenje za vtoževanje terjatev zaradi neupravičenega odjema električne energije, ne predstavlja splošno znanega dejstva. Neobstoj razlogov o obstoju tožničine aktivne legitimacije, ki predstavlja odločilno dejstvo, predstavlja kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na kar je pritožbeno sodišče v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti.
Tožba za vrnitev darila je izpodbijana tožba, saj je zahtevek na vrnitev darila posebna vrsta izpodbojne pravice. Tožbeni zahtevek je oblikovalne in dajatvene narave.
Tožnik (policist) je v sporni noči iz tovornjaka, v katerem je bila nova policijska oprema, namenjena za razvoz po policijskih postajah, vzel nekaj kosov nove policijske opreme, pri čemer je bila vrednost odtujenih stvari majhna, pod zakonsko določenimi 500 EUR, tožnik pa si je hotel prilastiti stvar takšne vrednosti. S tem je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja t.i. majhne tatvine po 2. odstavku 204. člena KZ-1. Zato je je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080610
ZPP člen 212, 213. URS člen 35. ZFPPIPP člen 272, 272/3, 272/3-2, 277, 277/4, 277/4-2.
nezakonito pridobljen dokaz – varstvo integritete pravnih oseb
Pravdni postopek ne pozna dokaznih prepovedi, zato tudi nezakonito pridobljen dokaz ni kar avtomatsko (po samem zakonu) nedopusten, pač pa bi moralo sodišče s testom sorazmernosti ugotoviti, ali je uporaba takšnega dokaza morda vseeno dopustna.
Varstvo pravnih oseb in njihovih pravic (integritete, zasebnosti) je ustavnopravno in zakonsko zagotovljeno v bistveno ožjem obsegu in kvaliteti, kot je to zagotovljeno fizičnim osebam.
Določba 259. člena ZIZ določenim privilegiranim terjatvam priznava poseben položaj v postopku zavarovanja s predhodno odredbo, tako da omogoča zavarovanje za še nezapadle zneske, ki bodo zapadli v enem letu, in predpisuje domnevo, da je podana nevarnost za uveljavitev terjatve, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana. Te domneve ni mogoče ovreči (praesumptio iuris et de iure). Dolžnik bi lahko uspel le, če bi ovrgel ugotovitev, da je bila zoper njega že zahtevana izvršba za izterjavo zapadlega zneska oziroma da je bila takšna izvršba predlagana.
začetek stečaja – ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - načrt finančnega prestrukturiranja - sprememba načrta finančnega prestrukturiranja
V postopku prisilne poravnave in ob ugovoru zoper vodenje prisilne poravnave se odloča o načrtu finančnega prestrukturiranja, ki je predložen sodišču. Sprememba finančnega načrta ni predvidena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnica (učiteljica za dodatno strokovno pomoč) je s tem, ko je pred učenci zagovarjala nespoštovanje pravil o prepovedi uporabe mobilnih telefonov, kršila pravila šolskega reda. Zato je tožena stranka v pisnem opozorilu tožnici utemeljeno očitala kršenje pravil šolskega reda, pa tudi neupoštevanje navodil delodajalca ter škodovanje poslovnim interesom tožene stranke. S tem je tožena stranka izpolnila obveznost, ki jo delodajalcu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nalaga določba 88. člena ZDR-1.
Tožnica je učencem na svojem računalniku dovoljevala brskati po medmrežju tudi v času svoje odsotnosti. S tem je kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.