STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0080990
ZFPPIPP člen 14, 129, 242. ZPP člen 154. ZodvT člen 8.
stroški postopka – začetek stečajnega postopka – odvetniška nagrada – zastopanje več strank
Upnik, ki v namen poplačila svoje terjatve predlaga začetek stečaja, pa pri tem niso podani pogoji insolventnosti, prevzame riziko plačila stroškov postopka, če sodišče ugotovi, da pogoji za začetek stečajnega postopka niso podani.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
ZFPPIPP člen 152, 221b, 221b/2, 235, 236, 237, 237a.
razmerje med stečajnim postopkom in postopkom poenostavljene prisilne poravnave – prekinitev predhodnega stečajnega postopka – odložitev odločanja o stečaju
Sodišče prekine postopek odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka, le če dolžnik v predhodnem postopku odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka poda zahtevo za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka.
Sklep sodišča o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja ovire za odločitev o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožnik v času nočne izmene na delovnem mestu operater v obratu predelave debele pločevine ni opremil 5 plošč z nalepko črtne kode skladno z navodilom delodajalca. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080998
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izbris tožene stranke iz registra zaradi pripojitve – razlaga pogodb – pomanjkljiva obrazložitev – neobrazložena zavrnitev dokazov
Po 2. odstavku 287. člena ZPP sodišče lahko zavrne predlagani dokaz, za katerega misli, da ni pomemben za odločitev, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Zavrne lahko dokaze, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, irelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno ali ker so popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. V vsakem primeru pa mora takšno odločitev obrazložiti. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog (oziroma v obravnavanem primeru dokazni predlogi) ni(so) bil(i) upoštevan(i).
Tožnik (policist) je v sporni noči iz tovornjaka, v katerem je bila nova policijska oprema, namenjena za razvoz po policijskih postajah, vzel nekaj kosov nove policijske opreme, pri čemer je bila vrednost odtujenih stvari majhna, pod zakonsko določenimi 500 EUR, tožnik pa si je hotel prilastiti stvar takšne vrednosti. S tem je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja t.i. majhne tatvine po 2. odstavku 204. člena KZ-1. Zato je je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ravnanje z odpadki – odvoz odpadkov – plačilo komunalnih storitev – roki – dopolnitev pritožbe po preteku pritožbenega roka – vsebina pritožbe – nepopolna pritožba
Sporna obveznost plačila odvoza odpadkov ima vsebinsko podlago v določbah ZGJS in Zakona o varstvu okolja. Za stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki, ugovor toženca, da je uporabljal le vreče, tako ni utemeljen. Toženec se je samovoljno odločil, da bo odpadke shranjeval na svoj način. Toženec pa tudi ni izkazal nobenega drugega razloga, zaradi katerega računov ne bi bil dolžan plačati, sodišče je zato pravilno zaključilo, da tožeči stranki dolguje vtoževano glavnico.
Za ponovitveno nevarnost iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP ne zahteva repriza obravnavanega dogodka, ampak zadostuje ponovitev, ki jo je mogoče s tem dogodkom po vrsti primerjati in ne glede na udeležence, ki bi po razpletu utegnili biti oškodovani.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053462
ZIZ člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/3, 122/4. ZPP člen 226, 226/1.
vstop novega upnika - prehod terjatve - sklep o poznejši prednostni razdelitvi - dolžnost predložitve listine - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Opozoriti je treba na določbo 122. člena ZFPPIPP o spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti, ki predpisuje vsebino objav in brezplačno dostopnost, pri čemer je v 4. odstavku celo predpisano, da velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz 1. odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja.
Zato je po mnenju višjega sodišča treba razlagati določbe o dokazovanju prehoda terjatve na upnika po vložitvi predloga za izvršbo (3. odstavek 24. člena ZIZ) glede dolžnosti predložitve listine, na katero se sklicuje (1. odstavek 226. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v povezavi s pravili ZFPPIPP o objavah v postopkih zaradi insolventnosti.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - dovoljenost pritožbe - izpodbijanje odločitve o sankcijah
Kljub temu, da sicer na načelni ravni določba tretjega odstavka člena 66 ZP-1 dovoljuje pritožbeni razlog po 4. točki člena 154 ZP-1 (pritožba glede izrečene sankcije), pa ob jezikovni razlagi, ki v nadaljevanju dovoljuje pritožbo prekrškovnega organa le v dveh primerih (odprava oziroma sprememba odločbe prekrškovnega organa in ustavitev postopka o prekršku), po oceni pritožbenega sodišča pritožba prekrškovnega organa glede izrečene sankcije ni dovoljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnica (učiteljica za dodatno strokovno pomoč) je s tem, ko je pred učenci zagovarjala nespoštovanje pravil o prepovedi uporabe mobilnih telefonov, kršila pravila šolskega reda. Zato je tožena stranka v pisnem opozorilu tožnici utemeljeno očitala kršenje pravil šolskega reda, pa tudi neupoštevanje navodil delodajalca ter škodovanje poslovnim interesom tožene stranke. S tem je tožena stranka izpolnila obveznost, ki jo delodajalcu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nalaga določba 88. člena ZDR-1.
Tožnica je učencem na svojem računalniku dovoljevala brskati po medmrežju tudi v času svoje odsotnosti. S tem je kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
pravdni stroški – zmotno ravnanje sodišča – napotitev napačne stranke na pravdo
Zmotno ravnanje sodišča, kot na primer napotitev na pravdo napačne stranke oziroma nesmotrno postopanje v postopku, je potrebno obravnavati kot naključje, ki se je primerilo tožeči stranki.
6. odst. 623. člena ZGD-1 določa, da z delitvijo preide na novo družbo del premoženja prenosne družbe, določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova ali prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja (v zvezi s tem premoženjem), katerih subjekt je bila prenosna družba. Iz navedenega zakonskega besedila na prvi pogled izhaja, da vse pravice in obveznosti, ki jih ima prenosna družba, preidejo brez izjeme na novo družbo. Vendar to ne drži prav v vseh primerih. Obstajajo namreč nekatera področja (npr. upravnopravno), na katerih pri statusnem preoblikovanju ne pride do samodejnega prenosa vseh pravic in obveznosti.
TELEKOMUNIKACIJE – VARSTVO KONKURENCE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081937
OZ člen 443. ZPP člen 181, 181/2. ZEKom člen 1, 2, 9, 19, 23, 27, 27/2, 30, 31.
pravni interes za ugotovitveno tožbo – elektronske komunikacije – storitve zaključevanja govornih klicev – regulator – obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo – cenovna regulacija – cenovni nadzor – predpisana cena – odločba APEK
Odločbo APEK, s katero so bile toženi stranki naložene obveznosti operaterskega dostopa, je tožena stranka dolžna kot kogentna pravila upoštevati.
Sodišče prve stopnje je pri presoji pravilno izhajalo tudi iz namena zakona (ZEKom) in odločb APEK. Namen ZEKom je med ostalim varstvo konkurence na trgu elektronskih komunikacij, v ta okvir pa sodi tudi cenovni nadzor. To pomeni, da je pravilo, da se trg elektronskih komunikacij regulira v skladu z zakonskimi zahtevami v obliki regulative in je nereguliran (prosti) trg izjema. Takšna izjema bi zato morala biti v izreku za odločitev pomembnih odločb APEK posebej zapisana.
Pogodba o medomrežnem povezovanju je sicer res sui generis pogodba, vendar je glede na vsebino blizu prodajni pogodbi. Predmet prodaje so bile namreč v konkretni pogodbi veleprodajne storitve zaključevanja klicev v omrežju tožene stranke, zanje je bila izrecno dogovorjena tudi višina kupnine oziroma cena. Ta cena je bila najkasneje z začasno odločbo APEK predpisana v drugačni višini, kot je bilo dogovorjeno med strankama v pogodbi. To pa pomeni, da višina cene ni bila več v dispoziciji strank, ampak določena s prisilnim predpisom. Zato tožeča stranka dolguje toženi stranki le plačilo storitev po predpisani ceni.
nevarna dejavnost – eksploziven tek policista – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost
Eksplozivni tek, tudi če je namenjen temu, da se ulovi storilca kaznivega dejanja, ne predstavlja izvora povečane nevarnosti in s tem nevarne dejavnosti.
darilna pogodba - pogodba o borznem posredovanju - povezanost zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla - izpolnitveno ravnanje - poslovna sposobnost - pogodba poslovno nesposobne osebe - demenca - svetel trenutek - pritožbena novota
Stališče toženca, da ni postal lastnik vrednostnih papirjev na podlagi darilne pogodbe, ampak na podlagi pogodbe o borznem posredovanju, katero je tožnica sklenila s F. banko d.d., je zmotno. Pri prej navedeni pogodbi gre namreč zgolj za izpolnitveno ravnanje tožnice, ki temelji na sklenjeni darilni pogodbi. Gre za povezanost zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, pri čemer slednji mora imeti in v konkretnem primeru tudi ima podlago v zavezovalnem poslu (darilni pogodbi).
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075787
ZIZ člen 17, 53, 53/2. ZFPPIPP člen 214, 215, 217.
pravnomočno potrjena prisilna poravnava – terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava – učinek potrjene prisilne poravnave na izvršilne naslove – vpliv potrjene prisilne poravnave na terjatev, glede katere teče pravda – uveljavljanje dejstva potrjene prisilne poravnave v izvršilnem postopku – načelo formalne legalitete – časovne meje pravnomočnosti
Dejstvo, da je bila potrjena prisilna poravnava, ki vpliva na terjatev, glede katere je tekel sodni postopek in v času potrditve prisilne poravnave še ni bil končan, je treba upoštevati pri izdaji sodbe. V primeru, ko v času potrditve prisilne poravnave nad dolžnikom sodni postopek še ni zaključen, ni mogoče uporabiti določb 214. ali 215. člena ZFPPIPP, saj se navedeni določbi nanašata na uveljavljana plačila v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ (navadne in podrejene terjatve) oziroma na sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, ki so bile izdane pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Dolžnik ima torej v pravdnem postopku možnost uveljavljati, da je bila nad njim potrjena prisilna poravnava, ki učinkuje na upnikovo terjatev, izvršilno sodišče pa je na izvršilni naslov vezano.
zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok – začetek teka zastaralnega roka – običajna skrbnost
Zastaralni rok za zastaranje odškodninske terjatve začne teči, ko oškodovanec izve za škodo in tistega, ki jo je napravil. Oškodovanec je dolžan izkazati primerno skrbnost. Četudi za obseg škode morebiti ne ve, prične teči zastaranje, ko bi glede na vse okoliščine primera (ob običajni skrbnosti) lahko izvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.