ZST-1B člen 26, 26/1. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 11, 11/5.
nastanek taksne obveznosti – uporaba novele ZST-1B – delna oprostitev taksne obveznosti
Tožeča stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek ni navedla, da so te terjatve neprodajljive oziroma da nimajo nobene tržne vrednosti, ker pa se običajno te terjatve prodajajo z določenim diskontom in glede na višino predpisane sodne takse v znesku 4.215,00 EUR, pa je po presoji pritožbenega sodišča na mestu delna oprostitev za 90 % taksne obveznosti tako, da je dolžna tožeča stranka plačati le 10 % sodne takse za pritožbeni postopek.
Tožbo za ugotovitev neobstoja pravnega razmerja med lastniki stanovanjskih enot v objektu in toženo stranko kot upravnikom lahko tožnik naperi zgolj proti vsem skleniteljem pogodbe o upravljanju. Za vse bo namreč veljalo, da upravnik stanovanjske stavbe nima veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju in obratovanju stanovanjske hiše. Ker je tožnik tožil le toženo stranko kot upravnika, ne pa vseh skleniteljev pogodbe o upravljanju, je tožil nepravo stranko. Tak tožbeni zahtevek je treba zavrniti.
prerekanje terjatev v stečaju – izjava upravitelja v objavljenem osnovnem seznamu preizkušenih terjatev – predlog upnika za nadaljevanje pravdnega postopka – rok – predčasen predlog – prenehanje terjatve zaradi zamude roka
V primeru, če terjatev prereka le upravitelj, odločitev sodišča v sklepu o preizkusu terjatev o prerekani upnikovi terjatvi temelji na izjavi upravitelja v objavljenem osnovnem seznamu preizkušenih terjatev. Zato upnik že na podlagi te izjave upravitelja lahko predlaga nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka zoper stečajnega dolžnika in po stališču sodišča druge stopnje s tem prepreči prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika (ob predpostavki, da njegove terjatve ne bo prerekal noben drug upnik).
Ker je terjatev tožeče stranke, ki je predmet te pravde, prerekal le stečajni upravitelj, tožeča stranka pa je predlagala nadaljevanje pravdnega postopka po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev in še pred objavo sklepa sodišča o preizkusu terjatev, terjatev tožeče stranke v razmerju do stečajnega dolžnika ni prenehala.
Toženec ni dedič, edina dedinja za vse zapustničino premoženje je tožnica, ki je po smrti edina pooblaščena oseba za dvig spornih denarnih sredstev. S smrtjo zapustnice je namreč prenehalo toženčevo pooblastilo za dvig denarnih sredstev in je toženec ravnal protipravno, ko je dvignil denarna sredstva pokojne.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da je tožeča stranka s predloženimi listinami (izpis prometa po kartičnem računu in izpis iz uradne knjige) dokazala obstoj in višino vtoževane terjatve. Toženec ni podal nobenih ugovorov v smeri pomanjkljivosti in nedoslednosti teh listin, zgolj s pavšalnim zanikanjem svoje obveznosti pa njihove verodostojnosti ne more omajati. Dejstvo, da sta bili listini sestavljeni enostransko s strani tožeče stranke, samo po sebi tem listinam ne odreka dokazne vrednosti. Dokazi, na katere se sklicuje pritožba (t.i. slipi), pa bi bili potrebni šele v primeru, če bi toženec konkretizirano navedel, katerih obveznosti, razvidnih iz kartice prometa, ne priznava.
neupravičena obogatitev - stroški prevoza na delo in z dela - dejansko prebivališče - lažni podatki
Tožnik je toženi stranki dajal neresnične podatke glede dejanskega prebivališča, s katerega je dnevno prihajal na delo in si s tem pridobil neupravičeno premoženjsko korist. Zato tožena stranka od tožnika utemeljeno zahteva povrnitev neutemeljeno izplačanih sredstev.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083555
SZ-1 94. ZIZ 40.
najemna pogodba - plačilo najemnine - postopek vložitve predloga za izvršbo pri centralnem oddelku za verodostojno listino
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni plačala zaračunanih najemnin, po pogodbi pa se je zavezala, je pravilna odločitev, da mora plačati zapadle in ne zastarane najemnine.
Ali gre za listino, ki se jo lahko šteje kot veljavno oporoko glede na njeno vsebino in obliko ali ne, je stvar odločanja sodišča prve stopnje v zapuščinskem postopku, kolikor gre le za obravnavanje pravnih vprašanj, če pa so med strankami sporna tudi dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, med drugim zlasti veljavnost ali vsebina oporoke, pa v skladu s 1. odstavkom 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in stranke napoti na pravdo.
sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vročitev sklepa storilcu - začetek teka roka za izpolnitev obveznosti iz sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekluzivni rok - prijava na edukacijske delavnice - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Dejstvo, da ta sklep ni bil vročen zagovornici storilca že v času vročanja sklepa storilcu, ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v sklepu o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je le storilec tisti, ki je bil dolžan opraviti in izpolniti svoje obveznosti, ki so bile navedene v sklepu.
SPZ člen 40, 49. OZ člen 34, 38, 38/1. ZEN člen 8.
dedni dogovor – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – pravdni postopek – izvršilni postopek – parcelacija – obveznost naročila parcelacije – izpolnitev dednega dogovora – prenos lastninske pravice na nepremičnini – kdaj je predmet določljiv
„Izhodiščni temelj“ v konkretni zadevi je dedni dogovor iz leta 1984. Po presoji pritožbenega sodišča je prav v njem vsebovana zaveza toženca, da bo pod določenimi pogoji na tožnico in pravno prednico tožnika prenesel lastninsko pravico na nepremičninah. Tako s predmetno tožbo kot s tožbo v letu 2002 tožnika (prej tožnici) zahtevata izpolnitev tega dogovora in v njem vsebovane zaveze za prenos lastninske pravice. Ni dvoma, da je predmet prenosa določljiv, saj dedni dogovor vsebuje podatke, ki določljivost omogočajo (1. odstavek 38. člena OZ). Kot pravilno poudarja pritožba je „določljivost“ s svojim ravnanjem preprečil toženec, ki kljub pravnomočni sodbi z dne 28. 10. 2003 ni naročil parcelacije, ki bi bila podlaga za sklenitev ustreznega razpolagalnega posla, ki bi jo lahko nadomestila sodba. Ob tem je treba še dodati, da je izvršilni naslov nalagal tožencu aktivno ravnanje in ne le da dopusti, da parcelacijo naročita toženca.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKI KATASTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083548
SPZ člen 25, 33, 33/1, 33/3, 76. ZEN člen 19, 19/6, 41, 41/1, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti – motilno ravnanje – posest – posestnik – pasivna legitimacija – soposestnik – protipravnost – sodno varstvo posesti – pravica do posesti – vzdrževalna dela – notifikacijska dolžnost – vzpostavitev prejšnjega stanja – odškodninski zahtevek v motenjski pravdi – meja in površina parcele – vpis urejene meje v zemljiški kataster – označitev meje v naravi – mejniki – izključitev protipravnosti – nejasni razlogi – zmotna uporaba materialnega prava
Sklep nima jasnih razlogov o tem, kdo je bil posestnik stvari oziroma ali sta bila to res tožnika, kot trdita, ali tudi M., za katerega sodišče ugotavlja, da naj bi bil kot soposestnik storilec motilnega dejanja. Za motenjsko pravdo pravica do posesti (solastninska pravica na vtoževanih nepremičninah) ni odločilna.
Za uspeh s predlogom za izdajo začasne odredbe mora verjeten obstoj nevarnosti iz 2. odstavka 270. člena izkazati tožeča stranka in to že v predlogu za izdajo začasne odredbe. Trditev tožeče stranke, da je tožena stranka v zvezi z najemom kredita v višini 30.000,00 EUR s hipoteko obremenila eno nepremičnino, ne izkazuje konkretne nevarnosti oziroma aktivnega ravnanja tožene stranke v smeri onemogočanja uveljavitve terjatve tožeče stranke, še zlasti ne upoštevajoč njeno višino in dejstvo, da ima tožena stranka več nepremičnin in še drugo premoženje.
neupravičena pridobitev – vračilo plačane globe – privolitev v prikrajšanje – plačilo polovične globe za prekršek – vložitev zahteve za sodno varstvo – nezdružljivost plačila polovice globe in zahteve za sodno varstvo – sklicevanje na novo sodno prakso
Ker tožeča stranka pri plačilu globe ni bila niti v zmoti niti v plačilo prisiljena in ker si tudi ni pridržala pravice terjati plačanega nazaj, se šteje, da je s plačilom globe privolila v prikrajšanje.
Sklicevanje prvostopnega sodišča na sodno prakso, ki je bila izdana po kršiteljevem plačilu globe, je dopustno in pravilno, saj sodna praksa v našem pravnem redu ni formalni pravni vir. Sodna praksa podaja razlago uporabe predpisov v konkretnih primerih, pri čemer je bila takšna razlaga in uporaba predpisa pravilna že pred nastankom oziroma objavo take sodne prakse.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo sodne takse – premoženjsko stanje stranke
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da z gotovostjo lahko šteje kot dohodek tožnice le pokojnino (440,00 EUR), regres in da ima v lasti poslovni prostor. Dejstva, da ji sin za uporabo poslovnega prostora ne plačuje, tožnici ni mogoče šteti v korist. Manjši zneski na računu, ki so prejeti od oseb s priimkom M., niso dohodek, ki bi bil izkazan kot redni dohodek tožnice. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, pa je treba tožnici delno pritrditi, da je znesek 3.300,00 EUR za njene prihodke izjemno visok. Zato je pritožbeno sodišče pritožnico oprostilo plačilo sodne takse do polovice ter glede dolgovane takse dovolilo obročno plačilo sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079189
ZMZPP člen 19, 19/2, 53. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24. Konvencija združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 6, 35, 38, 39. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3. OZ člen 461, 461/3.
spor z mednarodnim elementom - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - Uredba Bruselj I - uporaba prava - privolitev - Dunajska konvencija - kupoprodajna pogodba - prodaja blaga - obvestilo o napakah - pregled - količinski manjko
Pristojno je sodišče države članice, pred katerim se toženec spusti v postopek oziroma v obravnavanje glavne stvari, ne da bi ugovarjal pristojnosti. Ker pritožnica pristojnosti slovenskega sodišča v ugovoru zoper sklep ni ugovarjala, pri čemer je to možnost imela, a je ni izkoristila, je v pritožbi podan ugovor pristojnosti prepozen in zato neupošteven.
Tožena stranka se je v svojih navedbah sklicevala na določbe OZ, na isto pravo se je sklicevala tudi tožeča stranka. V takem primeru se upravičeno šteje, da sta se pravdni stranki dogovorili (vsaj s konkludentnim ravnanjem, ko sta se obe sklicevali nanj) za uporabo OZ, kar ni v nasprotju s pravili niti mednarodnega zasebnega prava niti Dunajske konvencije in Uredbe (ES) 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja – Rim I. Sicer pa se tudi v luči Dunajske konvencije, ki ureja pogodbo o prodaji blaga, izkaže za odločilno, ali je tožena stranka pravilno in pravočasno obvestila prodajalca, ki je predal v tovornem listu navedeno količino blaga, o tem, da je prejela manjšo količino blago.
opravičljiv razlog za izostanek na razgovoru - nadomestitev plačila globe - opravljanje splošno koristnega dela - umik predloga za nadomestitev plačila globe
Storilka v pritožbi ne oporeka dejstvu, da ji je bilo vabilo Centra za socialno delo Maribor na razgovor vročeno, navaja pa, da ji je bivši fant med drugim uničil tudi vabilo na razgovor, tako, da ni vedela kdaj bi se morala razgovora udeležiti. Razloga za izostanek, ki ga pritožnica navaja v pritožbi, ni mogoče šteti kot opravičljiv razlog za izostanek na razgovor na vabilo Centra za socialno delo Maribor v zvezi z opravljanjem splošno koristnega dela, poleg tega pa gre za povsem pavšalno navajanje pritožnice, ki ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Iz kopije vabila centra za socialno delo, ki je sestavni del spisovnega gradiva, je prav tako razvidno, da je bila storilka v vabilu opozorjena na posledice neopravičenega izostanka, to je, da neopravičen izostanek v skladu s četrtim odstavkom 202.c člena ZP-1 šteje za umik predloga za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
Pogoj za pravilnost vročitve s fikcijo je, da so vsa ravnanja vročevalca ustrezna zakonskemu določilu. Navedeno pomeni, da mora vročevalec v hišnem predalčniku na naslovu naslovnikovega stanovanja pustiti sporočilo o tem, da se na pošti nahaja sodno pisanje z datumom zapisa obvestila in podpisom ter navedbo, kje je pisanje mogoče dvigniti, navedbo roka in navedbo pravnih posledic po 2. odstavku 141. člena ZPP, zapisani morajo biti tudi zakoniti razlogi za takšno ravnanje vročevalca.
Tožniku je bilo odobreno obročno plačilo sodne takse. Nepravočasno plačilo posameznega obroka sodne takse ni procesna predpostavka za obravnavanje tožbe. Sklep sodišča o obročnem plačilu kot oblika taksne oprostitve izključuje uporabo 105.a člena ZPP o domnevi umika tožbe v primeru neplačila sodne takse. V primeru neplačila jo sodišče le prisilno izterja od stranke. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče kljub nepravočasnem plačilu prvega obroka začeti postopek obravnavanja tožbe. Ker je sodišče prve stopnje določbo 105.a člena ZPP uporabilo napačno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o domnevnem umiku tožbe in ustavitvi postopka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.