nujna pot – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – postopek denacionalizacije
Predlagatelj zahteva nujno pot za rabo nepremičnine, ki je predmet denacionalizacije. Postopek denacionalizacije ni predhodno vprašanje in tudi v ničemer ne vpliva na sporni postopek, zato ni nikakršne zakonske podlage za prekinitev postopka.
podjemna pogodba – pojasnilna dolžnost – zaščita interesov druge pogodbene stranke – stvarne napake – pogodbeno dogovorjene lastnosti – razbremenitev odgovornosti za napake – pravočasno grajanje napak
Pojasnilna dolžnost je izraz načela vestnosti in poštenja, ki zahteva, da si pogodbena stranka pri uresničevanju pravic, ki jih je pridobila s sklenitvijo pogodbe, in pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti ne prizadeva samo za uresničitev svojih interesov, zaradi katerih je sklenila pogodbo, temveč mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke.
Osrednji interes tožene stranke je bil, da tožeča stranka natisne kataloge identično predloženim barvnim predlogam. Zato je ob upoštevanju, da so barvne predloge ustrezale naročnikovemu interesu in bile po oceni obeh pravdnih strank brez napak, sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da bi tožeča stranka kot tiskar vseeno morala opozoriti toženo stranko na (neustrezen) izgled barvnih predlog oziroma se v zvezi s tem še pred tiskanjem celotne naklade posvetovati s toženo stranko.
izbrisna tožba – dvojno razpolaganje z nepremičnino – ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – sodno uveljavljanje izpodbojnega upravičenja – uveljavljanje izpodbojnega razloga z ugovorom
Pogodbe ni mogoče razveljaviti, ne da bi upravičena oseba postavila ustrezen zahtevek, tega pa toženci v tej pravdi niso storili. Ker je pogodba kljub obstoju izpodbojnega razloga veljavna, dokler prizadeta oseba ne izposluje pravnomočne sodne odločbe o njeni razveljavitvi, je za odločitev o utemeljenosti izbrisne tožbe, temelječe na trditvi o dvojnem razpolaganju z isto nepremičnino, nepomembno, ali je ob sklenitvi druge pogodbe obstajal razlog za izpodbijanje prve pogodbe.
Toženec ni dedič, edina dedinja za vse zapustničino premoženje je tožnica, ki je po smrti edina pooblaščena oseba za dvig spornih denarnih sredstev. S smrtjo zapustnice je namreč prenehalo toženčevo pooblastilo za dvig denarnih sredstev in je toženec ravnal protipravno, ko je dvignil denarna sredstva pokojne.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da je tožeča stranka s predloženimi listinami (izpis prometa po kartičnem računu in izpis iz uradne knjige) dokazala obstoj in višino vtoževane terjatve. Toženec ni podal nobenih ugovorov v smeri pomanjkljivosti in nedoslednosti teh listin, zgolj s pavšalnim zanikanjem svoje obveznosti pa njihove verodostojnosti ne more omajati. Dejstvo, da sta bili listini sestavljeni enostransko s strani tožeče stranke, samo po sebi tem listinam ne odreka dokazne vrednosti. Dokazi, na katere se sklicuje pritožba (t.i. slipi), pa bi bili potrebni šele v primeru, če bi toženec konkretizirano navedel, katerih obveznosti, razvidnih iz kartice prometa, ne priznava.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja – napotitev na pravdo – spor o predmetu delitve – manj verjetna pravica – nepremičnina – domneva lastninske pravice
V obravnavanem postopku nasprotna udeleženka trdi, da je na podlagi darilne pogodbe prejela južni del gospodarskega poslopja na parc. št. 1/0 k. o. X, vključno z garažo in shrambo, in s tem postala njegova izključna lastnica, zaradi česar ta del ne more biti predmet delitve. Ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja drugačno stanje, in sicer, da so predlagatelji in nasprotna udeleženka solastniki celotne nepremičnine s parc. št. 1 k. o. X, in ker je nasprotna udeleženka predložila zgolj darilno pogodbo, na podlagi katere pa ne more doseči vpisa lastninske pravice na spornem delu nepremičnine, saj iz nje ne izhaja ustrezen razpolagalni pravni posel, je pravica nasprotne udeleženke manj verjetna.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082903
ZD člen 141, 141/1, 141/2. OZ člen 365, 366, 366/1. ZPP člen 188, 188/4, 337, 337/1.
neveljavnost oporoke – zastaranje pravice zahtevati zapuščino – zastaralni roki – subjektivni rok – pretrganje zastaranja – zavrnitev dokaznega predloga
Tožnik je bil upravičen uveljavljati domnevno nepristnost sporne oporoke v rokih iz 141. člena ZD. Ti roki so zastaralni in ne prekluzivni, zato je sodišče ravnalo prav, ko je tožbeni zahtevek s sodbo zavrnilo.
ZZZDR člen 12, 51, 59. OZ člen 190, 557. SPZ člen 48.
skupno premoženje zakoncev – izvenzakonska skupnost – pogodba o dosmrtnem preživljanju
Sodna praksa se je že izrekla, da je skupno premoženje tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, čeprav je pogodbo sklenil samo eden od zakoncev, pri čemer ni nujno, da se obveznosti po pogodbi izpolnjujejo s strani obeh zakoncev. Zakonec, ki je sklenil pogodbo, prispeva (s sredstvi ali z delom) k preživljanju izročevalca, drugi zakonec pa prispeva svoje delo ali sredstva v življenjsko skupnost (zakoncev) in s tem krije manjkajoči delež v denarju, delu ali obojem za zakonca, ki je slednjega namenil preživljanju preživljanca. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da tudi v konkretnem primeru temu ne bi bilo tako. Sodišče prve stopnje meni, da gre v konkretnem primeru za izjemo, ker je tožnica prevzete obveznosti izpolnjevala le krajši čas in glede na to, da je izročevalka, zaradi dobrih medsosedskih odnosov z njo, premoženje izročila tožnici in ne tožencu. Vendar pa dejstvo, da je bila pogodba sklenjena s tožnico in ne s tožencem, na navedeno stališče ne more vplivati, dejstvo kratkega izvrševanja prevzete obveznosti pa gre v prid obeh pravdnih strank in ne more iti v prid tožnice in v breme toženca.
Pritožbene navedbe, da tožniku jubilejna nagrada ne pripada iz razloga, ker ni bila določena v pogodbi o zaposlitvi, ter da je kolektivna pogodba samo „materialnopravni predpis“, ki določa višino in pogoje za pridobitev jubilejne nagrade tožniku, niso utemeljene. Kolektivna pogodba je materialnopravni predpis, ki določa pravice delavcev, ki gredo delavcu ob izpolnjevanju pogojev. Zato delavcu pripadajo posamezne pravice iz delovnega razmerja, določitev posamezne pravice v pogodbi o zaposlitvi pa ni potrebna.
Ker ima sodna poravnava učinke pravnomočnosti, je ni moč izpodbijati s pritožbo. Stranka lahko njeno razveljavitev uveljavlja zgolj s posebno tožbo na razveljavitev sodne poravnave, predpostavke katere ZPP ureja v 392. in 393. členu.
Sodna poravnava je po svoji vsebini dogovor, ki ga o svojih civilno-pravnih razmerjih pred sodiščem sklenejo stranke. Zato je jasno, da takšnega dogovora ne more spreminjati oziroma dopolnjevati sodišče samo, kot je to v konkretnem primeru storilo z dopolnilnim sklepom z dne 4.9.2013.
neupravičena obogatitev - stroški prevoza na delo in z dela - dejansko prebivališče - lažni podatki
Tožnik je toženi stranki dajal neresnične podatke glede dejanskega prebivališča, s katerega je dnevno prihajal na delo in si s tem pridobil neupravičeno premoženjsko korist. Zato tožena stranka od tožnika utemeljeno zahteva povrnitev neutemeljeno izplačanih sredstev.
Za uspeh s predlogom za izdajo začasne odredbe mora verjeten obstoj nevarnosti iz 2. odstavka 270. člena izkazati tožeča stranka in to že v predlogu za izdajo začasne odredbe. Trditev tožeče stranke, da je tožena stranka v zvezi z najemom kredita v višini 30.000,00 EUR s hipoteko obremenila eno nepremičnino, ne izkazuje konkretne nevarnosti oziroma aktivnega ravnanja tožene stranke v smeri onemogočanja uveljavitve terjatve tožeče stranke, še zlasti ne upoštevajoč njeno višino in dejstvo, da ima tožena stranka več nepremičnin in še drugo premoženje.
neupravičena pridobitev – vračilo plačane globe – privolitev v prikrajšanje – plačilo polovične globe za prekršek – vložitev zahteve za sodno varstvo – nezdružljivost plačila polovice globe in zahteve za sodno varstvo – sklicevanje na novo sodno prakso
Ker tožeča stranka pri plačilu globe ni bila niti v zmoti niti v plačilo prisiljena in ker si tudi ni pridržala pravice terjati plačanega nazaj, se šteje, da je s plačilom globe privolila v prikrajšanje.
Sklicevanje prvostopnega sodišča na sodno prakso, ki je bila izdana po kršiteljevem plačilu globe, je dopustno in pravilno, saj sodna praksa v našem pravnem redu ni formalni pravni vir. Sodna praksa podaja razlago uporabe predpisov v konkretnih primerih, pri čemer je bila takšna razlaga in uporaba predpisa pravilna že pred nastankom oziroma objavo take sodne prakse.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnica (učiteljica za dodatno strokovno pomoč) je s tem, ko je pred učenci zagovarjala nespoštovanje pravil o prepovedi uporabe mobilnih telefonov, kršila pravila šolskega reda. Zato je tožena stranka v pisnem opozorilu tožnici utemeljeno očitala kršenje pravil šolskega reda, pa tudi neupoštevanje navodil delodajalca ter škodovanje poslovnim interesom tožene stranke. S tem je tožena stranka izpolnila obveznost, ki jo delodajalcu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nalaga določba 88. člena ZDR-1.
Tožnica je učencem na svojem računalniku dovoljevala brskati po medmrežju tudi v času svoje odsotnosti. S tem je kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – odpoved dediščini – nepreklicnost izjave – napake volje
Pravna posledica odpovedi dediščini je, da se šteje, da odpovedujoči ni postal dedič in ker odpoved dediščini ne more biti delna, učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja. Lahko pa dedič, ki je podal izjavo, zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti, in sicer s tožbo v pravdnem postopku.
S tem, ko sodišče prve stopnje navaja, da košnja in kopanje po zemljišču ni način uporabe, ki je s služnostno pravico predviden oz. ga ta pravica dovoljuje, se spušča v presojo toženkine pravice. Toženkino ravnanje (dovoljenost posega oz. dejanja) presoja iz vidika upravičenj, ki jih ji daje služnostna pravica – torej z vidika pravice do posesti. Taka presoja je izvedena izven okvirov, ki jih za presojo dejstev v motenjski pravdi predpisuje zakon. Sodno varstvo posesti se zagotavlja glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje; v pravdi zaradi motenja posesti se sodišče omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.