Tožba za vrnitev darila je izpodbijana tožba, saj je zahtevek na vrnitev darila posebna vrsta izpodbojne pravice. Tožbeni zahtevek je oblikovalne in dajatvene narave.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – ugotovitvena tožba – zahtevek za ugotovitev ničnosti – s tožbenim zahtevkom povezana začasna odredba – preprečitev nasilja ali težko nadomestljive škode
Ničnost ne učinkuje šele z izdajo sodbe, pač pa sama po sebi. Pri zahtevku na ugotovitev ničnosti gre za ugotovitveni in ne oblikovalni zahtevek in tudi sodba, ki je izdana v zvezi s takšnim zahtevkom, je ugotovitvena.
Tožnik lahko v pravdnem postopku uveljavlja le začasne odredbe v zavarovanje zahtevkov, ki jih s tožbo uveljavlja, to je t. i. koneksne, s tožbenim zahtevkom povezane začasne odredbe. Za druge zahtevke ima tožnik (kot upnik) na razpolago postopek zavarovanja izven pravde v skladu z določili ZIZ.
neupravičena obogatitev - stroški prevoza na delo in z dela - dejansko prebivališče - lažni podatki
Tožnik je toženi stranki dajal neresnične podatke glede dejanskega prebivališča, s katerega je dnevno prihajal na delo in si s tem pridobil neupravičeno premoženjsko korist. Zato tožena stranka od tožnika utemeljeno zahteva povrnitev neutemeljeno izplačanih sredstev.
Pritožbene navedbe, da tožniku jubilejna nagrada ne pripada iz razloga, ker ni bila določena v pogodbi o zaposlitvi, ter da je kolektivna pogodba samo „materialnopravni predpis“, ki določa višino in pogoje za pridobitev jubilejne nagrade tožniku, niso utemeljene. Kolektivna pogodba je materialnopravni predpis, ki določa pravice delavcev, ki gredo delavcu ob izpolnjevanju pogojev. Zato delavcu pripadajo posamezne pravice iz delovnega razmerja, določitev posamezne pravice v pogodbi o zaposlitvi pa ni potrebna.
Ker ima sodna poravnava učinke pravnomočnosti, je ni moč izpodbijati s pritožbo. Stranka lahko njeno razveljavitev uveljavlja zgolj s posebno tožbo na razveljavitev sodne poravnave, predpostavke katere ZPP ureja v 392. in 393. členu.
Sodna poravnava je po svoji vsebini dogovor, ki ga o svojih civilno-pravnih razmerjih pred sodiščem sklenejo stranke. Zato je jasno, da takšnega dogovora ne more spreminjati oziroma dopolnjevati sodišče samo, kot je to v konkretnem primeru storilo z dopolnilnim sklepom z dne 4.9.2013.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKI KATASTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083548
SPZ člen 25, 33, 33/1, 33/3, 76. ZEN člen 19, 19/6, 41, 41/1, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti – motilno ravnanje – posest – posestnik – pasivna legitimacija – soposestnik – protipravnost – sodno varstvo posesti – pravica do posesti – vzdrževalna dela – notifikacijska dolžnost – vzpostavitev prejšnjega stanja – odškodninski zahtevek v motenjski pravdi – meja in površina parcele – vpis urejene meje v zemljiški kataster – označitev meje v naravi – mejniki – izključitev protipravnosti – nejasni razlogi – zmotna uporaba materialnega prava
Sklep nima jasnih razlogov o tem, kdo je bil posestnik stvari oziroma ali sta bila to res tožnika, kot trdita, ali tudi M., za katerega sodišče ugotavlja, da naj bi bil kot soposestnik storilec motilnega dejanja. Za motenjsko pravdo pravica do posesti (solastninska pravica na vtoževanih nepremičninah) ni odločilna.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – lastniška posest – dobroverna posest – dobroverna lastniška posest – protiknjižno priposestvovanje - podatki zemljiške knjige
Z dejstvom, da je bila kot lastnica stanovanja v zemljiški knjigi vpisana tožena stranka, ni ovržena domneva o tožničini dobri veri – prepričanju, da je lastnica stanovanja. Ker je tožena stranka pravna naslednica graditelja in ker je zemljiškoknjižno stanje neurejeno, ter vseh drugih okoliščin, toženi stranki ni mogoče očitati, da ni bila v dobri veri, četudi se je seznanila z zemljiškoknjižnimi podatki.
zavarovalna pogodba – premoženjsko zavarovanje – zavarovanje pred poplavo – zavarovalni primer – trditveno in dokazno breme – lažna prijava škodnega dogodka
Dokazno breme, da je do škode prišlo pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe, je sicer res na strani tožeče stranke, vendar pa je dokazno breme, da je do škode prišlo 27. 9. 2010, kot je toženec navedel v prijavi škode 28. 9. 2010 (na njeni podlagi je dobil izplačano akontacijo zavarovalnine), na tožencu. Izvedenec sicer res ni izrecno izključil, da bi AB plošča počila po 26. 9. 2010, je pa ocenil, da je to zelo malo verjetno.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - 18 kazenskih točk - dvoletno obdobje - nasprotje med izrekom sklepa in razlogi
Odločilno dejstvo, ki nudi podlago za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je, da storilec kot voznik v času dveh let doseže oziroma preseže 18 kazenskih točk (kar je navedeno v izreku izpodbijanega sklepa).
predhodna odredba – ugovorni postopek – razširitev zavarovanja z novim sredstvom zavarovanja – nizka vrednost nepremičnin – poplačilo upnikove terjatve
V času izdaje sklepa o predhodni odredbi tožena stranka ni izkazala za verjetno, da bi bila vtoževana terjatev že plačana oziroma dovolj zavarovana.
Uveljavljanje gospodarske krize kot spremenjene okoliščine je lahko uspešno le v primeru, da je zahtevek podprt z dejstvi in dokazi, pri katerih bi morala tožnica razkriti in obrazložiti: 1. spremembo dohodkov/odhodkov zaradi krize, 2. kako se je doslej odzvala na spremenjene okoliščine in v čem so te okoliščine nepričakovane, zunanje, 3. kako spremenjene okoliščine vplivajo na pogodbo in splošni položaj tožnice, 4. kako je ocenjevala tveganje, 5. kako je ravnala, da ji ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti in kaj je storila, da bi izpolnila načelo oziroma temeljno zavezo pacta sunt servanda.
OZ člen 62, 62/1, 323, 335, 336, 336/1, 337, 341, 1039, 1045, 1045/3.
asignacija – podjemna pogodba – zastaranje – rok – računanje časa – kdaj začne zastaranje teči – nastop zastaranja – pisna pripoznava zastarane obveznosti – prenovitev (novacija) – pogoji
Toženkina obveznost po Dogovoru ima enak predmet in enako podlago kot njena obveznost po Asignaciji. Tožnica naj bi kot podizvajalka in torej upnica podjetja G. d.o.o. prejela izpolnitev iz njunega valutnega razmerja (razmerje med asignantom in asignatarjem) po toženki kot tretji osebi. Ker je bilo nakazilo izdano na podlagi toženkinega dolga do G. d.o.o, bi bila toženka v skladu s 3. odstavkom 1045. člena OZ z izpolnitvijo nakazila prosta dolga nasproti stečajni masi G. d.o.o. To pa pomeni, da je toženkina obveznost v Dogovoru dejansko vsebovana že v Asignaciji. Ker Dogovor ne predstavlja novacije iz 1. odstavka 323. člena OZ, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pred sklenitvijo Dogovora sta bili pravdni stranki v razmerju asignat – asignatar in zaradi tega razmerja sklenili Dogovor, zato je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da dejstvo, da G. d.o.o. ni bila stranka Dogovora, ni odločilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080998
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izbris tožene stranke iz registra zaradi pripojitve – razlaga pogodb – pomanjkljiva obrazložitev – neobrazložena zavrnitev dokazov
Po 2. odstavku 287. člena ZPP sodišče lahko zavrne predlagani dokaz, za katerega misli, da ni pomemben za odločitev, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Zavrne lahko dokaze, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, irelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno ali ker so popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. V vsakem primeru pa mora takšno odločitev obrazložiti. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog (oziroma v obravnavanem primeru dokazni predlogi) ni(so) bil(i) upoštevan(i).
obseg zapuščine – prekinitev postopka – odgovornost za zapustnikove obveznosti – terjatev do zapustnika
Če zapustnica določene obveznosti do dediča ni izpolnila, zapuščina ne more biti zmanjšana za višino te obveznosti, pač pa (vse morebitne) obveznosti zapustnice prevzamejo njeni dediči.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo sodne takse – premoženjsko stanje stranke
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da z gotovostjo lahko šteje kot dohodek tožnice le pokojnino (440,00 EUR), regres in da ima v lasti poslovni prostor. Dejstva, da ji sin za uporabo poslovnega prostora ne plačuje, tožnici ni mogoče šteti v korist. Manjši zneski na računu, ki so prejeti od oseb s priimkom M., niso dohodek, ki bi bil izkazan kot redni dohodek tožnice. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, pa je treba tožnici delno pritrditi, da je znesek 3.300,00 EUR za njene prihodke izjemno visok. Zato je pritožbeno sodišče pritožnico oprostilo plačilo sodne takse do polovice ter glede dolgovane takse dovolilo obročno plačilo sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079189
ZMZPP člen 19, 19/2, 53. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24. Konvencija združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 6, 35, 38, 39. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3. OZ člen 461, 461/3.
spor z mednarodnim elementom - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - Uredba Bruselj I - uporaba prava - privolitev - Dunajska konvencija - kupoprodajna pogodba - prodaja blaga - obvestilo o napakah - pregled - količinski manjko
Pristojno je sodišče države članice, pred katerim se toženec spusti v postopek oziroma v obravnavanje glavne stvari, ne da bi ugovarjal pristojnosti. Ker pritožnica pristojnosti slovenskega sodišča v ugovoru zoper sklep ni ugovarjala, pri čemer je to možnost imela, a je ni izkoristila, je v pritožbi podan ugovor pristojnosti prepozen in zato neupošteven.
Tožena stranka se je v svojih navedbah sklicevala na določbe OZ, na isto pravo se je sklicevala tudi tožeča stranka. V takem primeru se upravičeno šteje, da sta se pravdni stranki dogovorili (vsaj s konkludentnim ravnanjem, ko sta se obe sklicevali nanj) za uporabo OZ, kar ni v nasprotju s pravili niti mednarodnega zasebnega prava niti Dunajske konvencije in Uredbe (ES) 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja – Rim I. Sicer pa se tudi v luči Dunajske konvencije, ki ureja pogodbo o prodaji blaga, izkaže za odločilno, ali je tožena stranka pravilno in pravočasno obvestila prodajalca, ki je predal v tovornem listu navedeno količino blaga, o tem, da je prejela manjšo količino blago.
Iz jezikovne in namenske razlage zakona je mogoče ugotoviti, da tako najemnik kot najemodajalec pogodbo o najemu poslovnega prostora odpovedujeta sodno. Če bi bila takšna odpoved predvidena zgolj za najemodajalca, potem zakon ne bi vseboval določila 4. odstavka 29. člena ZPSPP, ki izrecno govori tudi o najemniku.
ZIZ člen 15, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 108, 108/1, 328, 328/1, 332.
nepravilna oznaka dolžnika - napaka v imenu - popravni sklep - pozivni sklep za dopolnitev predloga - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - ugovor pasivne legitimacije - zanikanje obveznosti - ugovor zastaranja - nasprotovanje višini terjatve - pravno pomembna dejstva - negativno dejstvo - nedovoljen ugovor - izvršljivost sklepa o izvršbi
S popravnim sklepom je mogoče popraviti le tiste napake, ki jih zagreši sámo sodišče, ne pa tudi napak strank. Glede na upnikovo napačno (kontradiktorno) oznako dolžnice v predlogu za izvršbo bi moralo sodišče prve stopnje predlog za izvršbo upniku vrniti v popravo.
Tudi v primeru zavrženja ugovora sklep o izvršbi glede na nepravilno označeno dolžnico, ki dejansko sploh ne obstaja, ne bi mogel postati pravnomočen in izvršljiv.
Oporekanje pasivni materialnopravni legitimaciji, zanikanje obstoja kakršnihkoli obveznosti do upnika, ugovor zastaranja in nasprotovanje višini terjatve predstavljajo pravno pomembna dejstva, ki bi v primeru, da bi se izkazala za resnična, lahko povzročila zavrnitev upnikovega tožbenega zahtevka v morebitni pravdi.
sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vročitev sklepa storilcu - začetek teka roka za izpolnitev obveznosti iz sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekluzivni rok - prijava na edukacijske delavnice - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Dejstvo, da ta sklep ni bil vročen zagovornici storilca že v času vročanja sklepa storilcu, ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v sklepu o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je le storilec tisti, ki je bil dolžan opraviti in izpolniti svoje obveznosti, ki so bile navedene v sklepu.
pravdni stroški – zmotno ravnanje sodišča – napotitev napačne stranke na pravdo
Zmotno ravnanje sodišča, kot na primer napotitev na pravdo napačne stranke oziroma nesmotrno postopanje v postopku, je potrebno obravnavati kot naključje, ki se je primerilo tožeči stranki.