obseg zapuščine – prekinitev postopka – odgovornost za zapustnikove obveznosti – terjatev do zapustnika
Če zapustnica določene obveznosti do dediča ni izpolnila, zapuščina ne more biti zmanjšana za višino te obveznosti, pač pa (vse morebitne) obveznosti zapustnice prevzamejo njeni dediči.
Tožnica po izpolnitvi pogojev (te je izpolnila, ko je bila stara 54 let in 8 mesecev ter je imela 38 let in 3 mesece pokojninske dobe) ni ostala v zavarovanju, temveč ji je bila z dokončno in pravnomočno odločbo že priznana pravica do starostne pokojnine. Z novo odločbo ji je bilo nato izplačevanje ustavljeno zaradi ponovne vključitve v zavarovanje. Tožnica je imela možnost, da bi ob izpolnitvi pogojev še naprej ostala v zavarovanju in v takem primeru bi bila po dopolnitvi 61 let starosti upravičena do bonusa po tretjem odstavku 53. člena ZPIZ-1. Ker pa se je upokojila in nato ponovno reaktivirala, do tega bonusa ni upravičena.
bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka
Tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka tožnika nedvoumno in brezpogojno. Tožbeni zahtevek tožnika je pripoznala zgolj z navedbo, da je bil tožnik v obdobju od 20. 8. 2014 do 24. 8. 2014 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu, od 25. 8. 2014 pa mu je odprt nov bolniški stalež zaradi bolezni. Tožnik je tožbeni zahtevek v tožbi, glede začasne nezmožnosti za delo, oblikoval drugače, širše, kakor ga je pripoznala toženka, saj je zahteval, da se ugotovi, da je začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu od 20. 8. 2014 dalje. Zato bi sodišče prve stopnje lahko izdalo le delno sodbo na podlagi pripoznave v skladu s 314. členom ZPP, saj je bil le del tožbenega zahtevka zaradi pripoznave zrel za končno odločbo.
plačilo sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev – prepozno plačilo sodne takse – posebna vrnitev v prejšnje stanje
Za vprašanje pravočasne izpolnitve taksne obveznosti ni pomembno, ali je stranka sodno takso morebiti plačala kasneje, saj mora biti taksa plačana pravočasno. Prepozno plačana taksa se namreč obravnava enako kot da ni plačana, na kar je bil pritožnik izrecno opozorjen.
Za odmero pokojnine je bistveno, od katere zavarovalne osnove se plačujejo prispevki. Z začasno prvostopenjsko odločbo je bila tožniku pokojnina odmerjena od pokojninske osnove na podlagi 18-letnega povprečja plač oziroma zavarovalnih osnov iz obdobja od leta 1990 do leta 2007, ki so bile valorizirane na raven plač in pokojnin v koledarskem letu 2010, kajti ob izdaji prvostopenjske odločbe še ni bil znan količnik za preračun plač iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2011. Upoštevaje pokojninsko dobo je bila tožniku pokojnina odmerjena v višini 58,75 % in bi tako od 8. 3. 2012 dalje znašala 198,82 EUR na mesec. Ker tako odmerjena starostna pokojnina ne dosega zneska starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, je bila tožniku na podlagi četrtega odstavka 48. člena ZPIZ-1 pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, ki od 8. 3. 2012 dalje znaša 551,16 EUR, 58,75 % tega zneska pa znaša 323,80 EUR.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov - sprememba predpisa - ambulantno zdravljenje - napotnica
Za ambulantno zdravljenje v tujini ni potrebna predhodna odobritev tožene stranke. Vendar pa se zavarovanec za pregled pri specialistu v nobenem primeru, ne doma in ne v tujini, ne more odločiti sam. Za to mora imeti napotnico osebnega oziroma izbranega zdravnika. Tožnica je pregled pri specialistu v tujini opravila, ne da bi za to imela napotnico osebnega zdravnika. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na povračilo stroškov opravljenega pregleda utemeljeno zavrnilo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 227. URS člen 50, 51, 51/1. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
zdravljenje v tujini - odločba ustavnega sodišča - pravila
Tožnica zahteva povrnitev stroškov zdravljenja v tujini za obdobje od februarja 2008 do zaključka zdravljenja. Podlago za odločitev predstavlja določba 2. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ, po kateri je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v tujini najmanj v višini 95 % vrednosti zdravljenja. Ker določbe prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, ki določa dodatne pogoje in omejitve, prav tako pa tudi določba 227. člena POZZ, ki se nanaša na izvedbo prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, zaradi ugotovljene neustavnosti ni mogoče uporabiti, velja zgolj zakonsko določena pravica do povračila stroškov zdravljenja v tujini brez dodatnih pogojev in omejitev.
napaka v elektronski zemljiški knjigi, nastala pri uskladitvi z ročno vodeno zemljiško knjigo - razveljavitev klavzule pravnomočnosti v zemljiškoknjižnem postopku - izredna pravna sredstva v zemljiškoknjižnem postopku - formalna neveljavnost vpisa - izbrisna tožba - vpisana stvarna služnost - delitev gospodujoče nepremičnine
Nepravilnosti, do katere je v obravnavanem zemljiškoknjižnem postopku nedvomno prišlo, v tem postopku ni mogoče več odpraviti in je nasprotnemu udeležencu mogoče pravno varstvo zagotoviti le v pravdnem postopku na podlagi izbrisne tožbe.
ZSDP člen 1, 2, 2/1, 70, 80, 81, 82, 83, 85, 91, 91/3. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo člen 6.
dodatek za nego otroka - pravilnik - seznam hudih bolezni - dolgotrajno hudo bolni otroci
V Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, ni določen numerus clausus bolezenskih stanj, za katere se šteje, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo, temveč je pri ugotavljanju, ali določen otrok potrebuje posebno nego in varstvo in ali so zaradi takšne nege in varstva povečani življenjski stroški družine, potrebno upoštevati vsak konkreten primer posebej in torej tudi takega, ki ni posebej naveden v seznamu hudih bolezni.
Stanovanjski zakon ne daje pravne podlage za sklep, da je upravnik aktivno legitimiran, da od etažnega lastnika zahteva plačilo obratovalnih stroškov v svojem imenu in za svoj račun.
odškodninska odgovornost delodajalca - padec na parkirišču - zimske razmere - zasebna površina - skrbnost oškodovanca
Ni realno pričakovati, da bo v zimskem času parkirišče očiščeno do te mere, da bodo zagotovljene enake razmere, kot da snega sploh ne bi bilo in bi bile temperature le okoli ledišča. Zahteva po takšnem stanju parkirišča bi bila neživljenjska in v praksi tudi neizvedljiva.
Določba 195. člena OZ namreč varuje samo tistega prejemnika odškodnine, ki je bil ob prejemu le - te pošten. V skladu z enotno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, pa je lahko pošten le tisti prejemnik odškodnine, ki se glede na okoliščine primera ni zavedal in tudi ni mogel zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage.
Na podlagi 160. člena ZPIZ-1 je toženec s prvostopno odločbo, potrjeno z dokončno odločbo, odločil, da se tožnici (zavarovanki iz 29. člena ZPIZ-1) izplačuje delna invalidska pokojnina od dneva nastanka invalidnosti za čas, ko je zavarovanka prijavljena pri Zavodu RS za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju. Tožnica se je 1. 9. 2005 zaposlila za 4 ure, ker je že tedaj bila pri njej ugotovljena zmanjšana delovna zmožnost in III. kategorija invalidnosti. Sprememba statusa zavarovanke ne more biti razlog za izplačevanje delne invalidske pokojnine le do 31. 8. 2005. Dejstvo, da je tožnica z dnem 1. 9. 2005 spremenila status, ima za posledico le spremembo pravne podlage (to ne predstavlja več 160. člen, pač pa 159. člen ZPIZ-1). Zato ima tožnica pravico do izplačevanja delne invalidske pokojnine tudi po tem datumu, to je po pričetku dela s krajšim delovnim časom od polnega.
Sodišče prve stopnje s sklepom o dedovanju ni odločilo in s tem tudi ni naložilo obveze dediču, da mora priglašeno terjatev upnice upnici poravnati, saj to ni bil predmet zapuščinskega postopka. V zapuščinskem postopku bi takšen sklep bil lahko sprejet kvečjemu, če bi dedič terjatve banke priznal, česar pa, kot sam utemeljeno navaja, ni storil.
Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka je po svoji vsebini sklep procesnega vodstva. Zoper takšne sklepe pa v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP pritožba ni dovoljena. Dovoljena ni navkljub temu, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedlo drugače (torej da je pritožba dopustna).
Na sklepe procesnega vodstva sodišče ni vezano in jih lahko (če to nalagajo procesni razlogi) kadarkoli spremeni (prekliče).
ZUP člen 260, 260-1, 263, 263/1, 263/1-1, 263/4. ZPIZ-1 člen 407.
upravni postopek - obnova postopka - predlog - nov dokaz - odmera višje starostne pokojnine - nadurno delo
Potrdilo tožničinega bivšega delodajalca o osebnih dohodkih za delo preko polnega delovnega časa, iz katerega je razvidno število opravljenih nadur v letih od 1973 do vključno 1983, izplačani zneski osebnega dohodka za nadure, vrsta dela, in v katerem je zapisano, po katerih členih samoupravnih splošnih aktov, veljavnih v navedenem obdobju, se je delo štelo kot posebni delovni pogoj, predstavlja nov dokaz v smislu obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP, ki bi lahko pripeljal do drugačne odločitve, če bi bil znan ali uporabljen v prejšnjem, pravnomočno končanem predsodnem postopku. Zato je potrebno dovoliti obnovo postopka, končanega z odločbo, glede vprašanja vštevnosti plač, izplačanih za delo preko polnega delovnega časa v letih 1973 - 1983, v pokojninsko osnovo zaradi odmere višje starostne pokojnine.
Sama pasivna legitimacija tožene stranke ni sporna, saj ta priznava, da ima z Republiko Slovenijo - tožnikovim delodajalcem sklenjeno krovno pogodbo za zavarovanje odgovornosti za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb. Med toženo stranko in stranskim intervenientom torej obstaja pravno razmerje (zavarovalna pogodba), katerega ureja tudi OZ. Ta v skupnih določbah za premoženjska in osebna zavarovanja posebej ureja primer izključitve odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari. Že zgolj to določilo kaže na pravni interes stranskega intervenienta kot zavarovanca, da sodeluje v pravdi zoper toženko kot odgovornostno zavarovalnico. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da je bila trditvena podlaga stranskega intervenienta v vlogi za dopustitev intervencije pomanjkljiva, vendar pa gre za situacijo, kjer že zakon ureja določena pravna razmerja po pogodbi o zavarovanju, ki pravni interes stranskega intervenienta v tem postopku potrjujejo.