ZUP člen 260, 260-1, 263, 263/1, 263/1-1, 263/4. ZPIZ-1 člen 407.
upravni postopek - obnova postopka - predlog - nov dokaz - odmera višje starostne pokojnine - nadurno delo
Potrdilo tožničinega bivšega delodajalca o osebnih dohodkih za delo preko polnega delovnega časa, iz katerega je razvidno število opravljenih nadur v letih od 1973 do vključno 1983, izplačani zneski osebnega dohodka za nadure, vrsta dela, in v katerem je zapisano, po katerih členih samoupravnih splošnih aktov, veljavnih v navedenem obdobju, se je delo štelo kot posebni delovni pogoj, predstavlja nov dokaz v smislu obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP, ki bi lahko pripeljal do drugačne odločitve, če bi bil znan ali uporabljen v prejšnjem, pravnomočno končanem predsodnem postopku. Zato je potrebno dovoliti obnovo postopka, končanega z odločbo, glede vprašanja vštevnosti plač, izplačanih za delo preko polnega delovnega časa v letih 1973 - 1983, v pokojninsko osnovo zaradi odmere višje starostne pokojnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0022439
KZ člen 253, 253/2. KZ-1 člen 7, 7/2, 246, 246/1. ZKP člen 119, 119/1, 122, 122/3, 358, 358/1, 372, 372/1, 372/1-1, 394, 394/1.
sprememba kazenskega zakonika - izvršitvena ravnanja - v času storitve dejanje ni bilo kaznivo - zloraba kreditne kartice - - kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva - širša inkriminacija - sojenje v nenavzočnosti obdolženke - nadomestna vročitev vabila - kršitev kazenskega zakona - sprememba sodbe
Po utemeljeni pritožbeni obrazložitvi je bila tedanja zloraba bančne ali kreditne kartice po drugem odstavku 253. člena KZ pogojena izključno s posameznikovo pridobitvijo premoženjske koristi. Če je bila premoženjska korist pridobljena za drugega, kot se je to zgodilo v obravnavanem primeru, to, drugače kot pri izdaji nekritega čeka po prvem odstavku tega člena, ni bilo kaznivo. Od tod potem združitev izvršitvenih ravnanj v prenovljenem kaznivem dejanju zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po prvem odstavku 246. člena KZ-1 (Ur. l. RS št. 39/2009), pri katerem je pravzaprav vseeno, za koga oziroma komu je bila premoženjska korist pridobljena.
Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka je po svoji vsebini sklep procesnega vodstva. Zoper takšne sklepe pa v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP pritožba ni dovoljena. Dovoljena ni navkljub temu, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedlo drugače (torej da je pritožba dopustna).
Na sklepe procesnega vodstva sodišče ni vezano in jih lahko (če to nalagajo procesni razlogi) kadarkoli spremeni (prekliče).
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja.
Glede vtoževanih zakonskih zamudnih obresti je potrebno upoštevati, da je zakonodajalec z ZOPRZUJF-om navedeno vprašanje rešil na način, da se protiustavno znižan del pokojninskih dajatev izplača v nominalnih zneskih, torej brez obresti (2. člen ZOPRZUJF). Zato tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od razlik starostne pokojnine za vtoževano obdobje, obračunanih od vsakokratnega mesečnega izplačila znižane pokojnine do plačila razlike, ni utemeljen.
preizkus terjatev – legitimacija za vložitev pritožbe – dodatni preizkus terjatev – postopek osebnega stečaja
Pritožba sme biti vložena le zoper odločitve, vsebovane v sklepu o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic. To pomeni, da upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev (še pred tem pa ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev), s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev. Ni mogoče, da bi preizkus terjatev vseboval kasneje prijavljeno terjatev in ločitveno pravico. Seveda tudi ni mogoče, da bi se po izdelavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev prijavljena terjatev in ločitvena pravica nato kar vnesla v končni seznam preizkušenih terjatev. Tako preskakovanje faz preizkusa ni mogoče.
Na podlagi 160. člena ZPIZ-1 je toženec s prvostopno odločbo, potrjeno z dokončno odločbo, odločil, da se tožnici (zavarovanki iz 29. člena ZPIZ-1) izplačuje delna invalidska pokojnina od dneva nastanka invalidnosti za čas, ko je zavarovanka prijavljena pri Zavodu RS za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju. Tožnica se je 1. 9. 2005 zaposlila za 4 ure, ker je že tedaj bila pri njej ugotovljena zmanjšana delovna zmožnost in III. kategorija invalidnosti. Sprememba statusa zavarovanke ne more biti razlog za izplačevanje delne invalidske pokojnine le do 31. 8. 2005. Dejstvo, da je tožnica z dnem 1. 9. 2005 spremenila status, ima za posledico le spremembo pravne podlage (to ne predstavlja več 160. člen, pač pa 159. člen ZPIZ-1). Zato ima tožnica pravico do izplačevanja delne invalidske pokojnine tudi po tem datumu, to je po pričetku dela s krajšim delovnim časom od polnega.
Sodišče prve stopnje s sklepom o dedovanju ni odločilo in s tem tudi ni naložilo obveze dediču, da mora priglašeno terjatev upnice upnici poravnati, saj to ni bil predmet zapuščinskega postopka. V zapuščinskem postopku bi takšen sklep bil lahko sprejet kvečjemu, če bi dedič terjatve banke priznal, česar pa, kot sam utemeljeno navaja, ni storil.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 227. URS člen 50, 51, 51/1. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
zdravljenje v tujini - odločba ustavnega sodišča - pravila
Tožnica zahteva povrnitev stroškov zdravljenja v tujini za obdobje od februarja 2008 do zaključka zdravljenja. Podlago za odločitev predstavlja določba 2. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ, po kateri je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v tujini najmanj v višini 95 % vrednosti zdravljenja. Ker določbe prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, ki določa dodatne pogoje in omejitve, prav tako pa tudi določba 227. člena POZZ, ki se nanaša na izvedbo prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, zaradi ugotovljene neustavnosti ni mogoče uporabiti, velja zgolj zakonsko določena pravica do povračila stroškov zdravljenja v tujini brez dodatnih pogojev in omejitev.
V obravnavani zadevi je izpolnjen dejanski stan iz 1. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožnici je od spornega dne dalje podana popolna izguba delovne zmožnosti, zato je z izpodbijano sodbo zakonito razvrščena v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je v skladu z 2. odstavkom 163. člena ZPIZ-1 od prvega naslednjega meseca dalje zakonito priznana tudi pravica do invalidske pokojnine.
bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka
Tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka tožnika nedvoumno in brezpogojno. Tožbeni zahtevek tožnika je pripoznala zgolj z navedbo, da je bil tožnik v obdobju od 20. 8. 2014 do 24. 8. 2014 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu, od 25. 8. 2014 pa mu je odprt nov bolniški stalež zaradi bolezni. Tožnik je tožbeni zahtevek v tožbi, glede začasne nezmožnosti za delo, oblikoval drugače, širše, kakor ga je pripoznala toženka, saj je zahteval, da se ugotovi, da je začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu od 20. 8. 2014 dalje. Zato bi sodišče prve stopnje lahko izdalo le delno sodbo na podlagi pripoznave v skladu s 314. členom ZPP, saj je bil le del tožbenega zahtevka zaradi pripoznave zrel za končno odločbo.
Stanovanjski zakon ne daje pravne podlage za sklep, da je upravnik aktivno legitimiran, da od etažnega lastnika zahteva plačilo obratovalnih stroškov v svojem imenu in za svoj račun.
odškodninska odgovornost delodajalca - padec na parkirišču - zimske razmere - zasebna površina - skrbnost oškodovanca
Ni realno pričakovati, da bo v zimskem času parkirišče očiščeno do te mere, da bodo zagotovljene enake razmere, kot da snega sploh ne bi bilo in bi bile temperature le okoli ledišča. Zahteva po takšnem stanju parkirišča bi bila neživljenjska in v praksi tudi neizvedljiva.
Določba 195. člena OZ namreč varuje samo tistega prejemnika odškodnine, ki je bil ob prejemu le - te pošten. V skladu z enotno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, pa je lahko pošten le tisti prejemnik odškodnine, ki se glede na okoliščine primera ni zavedal in tudi ni mogel zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage.
plačilo sodne takse v zapuščinskem postopku - odmera takse dediču
Napačno dedič meni, da bi sodišče moralo takso za zapuščino porazdeliti med dediče upoštevaje vrednostni rezultat njihovega dednega dogovora.
Odločilno je namreč sorazmerje podedovanega premoženje. Kako so si ga (po dedovanju) dediči sporazumno razdelili (z dednim dogovorom), pa na taksno obveznost posameznega izmed njih več ne vpliva; kvečjemu bi se med seboj lahko dogovorili tudi o tem.
plačilo predujma - rok - podaljšanje roka - proračunski porabnik
Čeprav je upnik proračunski porabnik in mora spoštovati pravila ZIPRS1415 za izvrševanje proračuna, ga to ne odvezuje obveznosti iz drugega odstavka 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tako kot vsaka druga stranka mora tudi upnik Republika Slovenija v predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma zatrjevati obstoj upravičenih razlogov.
razpisan narok – preložitev naroka – predlog za preložitev naroka - upravičeni razlogi za preložitev naroka – obvestilo
Dokler razpisani narok ni preklican, velja, da se bo opravil, zato sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno obveščati tožnice, da narok ne bo preklican.
ZIZ člen 72, 72/2, 167. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/3.
novela ZIZ-J - prehodne določbe - odlog izvršbe na predlog upnika z dolžnikovim soglasjem - postopek - uporaba prava
Določba tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J dejansko določa, da se postopek dokonča po določbah dosedaj veljavnega zakona, če je v izvršbi na nepremičnino do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji.
Vendar je potrebno navedeno določbo razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 82. člena ZIZ-J, saj gre za razmerje specialne do splošne določbe in po kateri se splošne določbe postopka izvršbe in zavarovanja, v katerih so bili predlogi za odlog izvršbe vloženi pred uveljavitvijo spremenjenega ZIZ, nadaljujejo in dokončajo po določbah novega zakona. Tako velja tretji odstavek istega člena le glede veljavnosti določb, ki določajo postopek oprave izvršbe na nepremičnine iz 13. poglavja ZIZ, kar pomeni ugotovitev vrednosti nepremičnine, njeno prodajo in poplačilo upnika iz zneska dobljenega s prodajo, kot jih določa določba 167. člena ZIZ.
Neutemeljeno pritožbo upnika je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo, potem ko tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ.
spor majhne vrednosti - opozorilo na posebnosti postopka - pogojno opozorilo - neučinkovito opozorilo - kršitev pravice do izjavljanja v postopku - prekluzija
Ob vročitvi sklepa z dne 23. 3. 2012 tožeča stranka (enako kot prvostopenjsko sodišče) še ni vedela, ali bo sodišče prve stopnje obravnavani gospodarski spor vodilo po pravilih rednega pravdnega postopka ali po pravilih postopka iz 30. poglavja ZPP, zato se ob izostanku ustreznega poziva tudi vloga, ki je vložena po poteku roka iz 3. odstavka 452. člena ZPP, ne sme obravnavati kot prepozna. Brez poziva, naj na pripravljalno vlogo tožene stranke odgovori v osmih dneh in opozorila, da je sodišče predmetni spor prepoznalo kot spor majhne vrednosti, je tožeča stranka upravičeno smatrala, da lahko to stori kadarkoli, saj z izjemo odgovora na tožbo v rednem pravdnem postopku za vložitev pripravljalnih vlog rok zakonsko ni predviden.