delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - izplačevanje delne invalidske pokojnine - brezposelna oseba
Delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom na podlagi 93. člena ZPIZ-1 pripada formalna pravica do delne invalidske pokojnine, kar pa ne pomeni, da ima tudi pravico do delne invalidske pokojnine v smislu izplačevanja in odmere, če za to ne izpolnjuje pogojev, določenih v zakonu. Po 97. členu ZPIZ-1 zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan in zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi prekinil delovno razmerje oz. obvezno zavarovanje ob ali po nastanku invalidnosti, pridobi pravico do delne invalidske pokojnine ali ustreznega denarnega nadomestila po tem zakonu, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja oz. po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje.
Dejstvo, da je bila tožnica vodena v evidenci brezposelnih oseb na dan nastanka invalidnosti, ne pomeni, da je odpadla obveznost prijave pri zavodu za zaposlovanje, saj je tožnico Zavod RS za zaposlovanje prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb. Tožnica, ki je bila na dan nastanka invalidnosti brezposelna in ni bila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana, se je bila dolžna skladno z določbo 97. člena ZPIZ-1 prijaviti na zavodu za zaposlovanje, česar ni storila. Zato ni izpolnila pogoja iz 97. člena ZPIZ-1 in kljub dejstvu, da je invalid III. kategorije invalidnosti, s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom (torej s formalno pravico do delne invalidske pokojnine na podlagi 93. člena ZPIZ-1), ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine v smislu izplačevanja in odmere.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja.
Glede vtoževanih zakonskih zamudnih obresti je potrebno upoštevati, da je zakonodajalec z ZOPRZUJF-om navedeno vprašanje rešil na način, da se protiustavno znižan del pokojninskih dajatev izplača v nominalnih zneskih, torej brez obresti (2. člen ZOPRZUJF). Zato tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od razlik starostne pokojnine za vtoževano obdobje, obračunanih od vsakokratnega mesečnega izplačila znižane pokojnine do plačila razlike, ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0022439
KZ člen 253, 253/2. KZ-1 člen 7, 7/2, 246, 246/1. ZKP člen 119, 119/1, 122, 122/3, 358, 358/1, 372, 372/1, 372/1-1, 394, 394/1.
sprememba kazenskega zakonika - izvršitvena ravnanja - v času storitve dejanje ni bilo kaznivo - zloraba kreditne kartice - - kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva - širša inkriminacija - sojenje v nenavzočnosti obdolženke - nadomestna vročitev vabila - kršitev kazenskega zakona - sprememba sodbe
Po utemeljeni pritožbeni obrazložitvi je bila tedanja zloraba bančne ali kreditne kartice po drugem odstavku 253. člena KZ pogojena izključno s posameznikovo pridobitvijo premoženjske koristi. Če je bila premoženjska korist pridobljena za drugega, kot se je to zgodilo v obravnavanem primeru, to, drugače kot pri izdaji nekritega čeka po prvem odstavku tega člena, ni bilo kaznivo. Od tod potem združitev izvršitvenih ravnanj v prenovljenem kaznivem dejanju zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po prvem odstavku 246. člena KZ-1 (Ur. l. RS št. 39/2009), pri katerem je pravzaprav vseeno, za koga oziroma komu je bila premoženjska korist pridobljena.
ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje – jasno zakonsko določilo
Nobene pravne podlage ni za to, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo razloge (namen) takšnega razpolaganja. Ta argument bi prišel v poštev pri uporabi nejasne zakonske določbe, ni pa mogoče na tak način spreminjati pojma „neodplačno razpolaganje“ s premoženjem. Takšna razlaga sicer jasnega zakonskega določila bi pomenila za upnike nesorazmerno dokazno breme: namesto, da bi v ugovornem postopku zatrjevali in dokazovali neodplačno razpolaganje, bi morali zatrjevati in dokazovati dolžnikov namen pri sklepanju posameznega spornega posla.
Sama pasivna legitimacija tožene stranke ni sporna, saj ta priznava, da ima z Republiko Slovenijo - tožnikovim delodajalcem sklenjeno krovno pogodbo za zavarovanje odgovornosti za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb. Med toženo stranko in stranskim intervenientom torej obstaja pravno razmerje (zavarovalna pogodba), katerega ureja tudi OZ. Ta v skupnih določbah za premoženjska in osebna zavarovanja posebej ureja primer izključitve odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari. Že zgolj to določilo kaže na pravni interes stranskega intervenienta kot zavarovanca, da sodeluje v pravdi zoper toženko kot odgovornostno zavarovalnico. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da je bila trditvena podlaga stranskega intervenienta v vlogi za dopustitev intervencije pomanjkljiva, vendar pa gre za situacijo, kjer že zakon ureja določena pravna razmerja po pogodbi o zavarovanju, ki pravni interes stranskega intervenienta v tem postopku potrjujejo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 227. URS člen 50, 51, 51/1. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
zdravljenje v tujini - odločba ustavnega sodišča - pravila
Tožnica zahteva povrnitev stroškov zdravljenja v tujini za obdobje od februarja 2008 do zaključka zdravljenja. Podlago za odločitev predstavlja določba 2. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ, po kateri je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v tujini najmanj v višini 95 % vrednosti zdravljenja. Ker določbe prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, ki določa dodatne pogoje in omejitve, prav tako pa tudi določba 227. člena POZZ, ki se nanaša na izvedbo prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, zaradi ugotovljene neustavnosti ni mogoče uporabiti, velja zgolj zakonsko določena pravica do povračila stroškov zdravljenja v tujini brez dodatnih pogojev in omejitev.
eventualno sosporništvo - stroški obratovanja večstanovanjske stavbe
Za smiselno uveljavljanje eventualnega sosporništva gre zato, ker tožeča stranka s podrejenim tožbenim zahtevkom ni zajela novega toženca, ampak zgolj opredelila način poplačila istega vtoževanega zneska, temu najbližji procesni institutu pa je eventualno sosporništvo.
Ob takšni procesni situaciji pa sodišče prve stopnje ni bilo dolžno obravnavati oba tožbena zahtevka sočasno, saj po ZPP ni predviden vrstni red obravnavanja zahtevkov niti sodišču prve stopnje ni potrebno nič izreči v zvezi s tožbenim zahtevkom zoper eventualno toženega, sprejemljiva je rešitev, da sodišče subsidiarno toženega ob vročitvi tožbe samo obvesti, da se vodi pravda med tožečo stranko in prvo toženo stranko.
Obratovalni stroški pa so nastali stečajni dolžnici v zvezi z njenim prebivanjem v stanovanju, ki je sicer del stečajne mase, vendar pa so obratovalni stroški že po svoji definiciji stroški, ki so vezani na zagotavljanje osnovnih pogojev za bivanje, te stroške pa mora poplačati iz premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase, stečajna dolžnica, ki je v objektu prebivala.
Ker iz nobenih sodišču znanih dejstev ne izhaja, da bi zakoniti zastopniki tožene stranke umrl ali da bi prenehala njegova pravica za zastopanje, prekinitveni razlog ni podan.
ZSDP člen 1, 2, 2/1, 70, 80, 81, 82, 83, 85, 91, 91/3. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo člen 6.
dodatek za nego otroka - pravilnik - seznam hudih bolezni - dolgotrajno hudo bolni otroci
V Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, ni določen numerus clausus bolezenskih stanj, za katere se šteje, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo, temveč je pri ugotavljanju, ali določen otrok potrebuje posebno nego in varstvo in ali so zaradi takšne nege in varstva povečani življenjski stroški družine, potrebno upoštevati vsak konkreten primer posebej in torej tudi takega, ki ni posebej naveden v seznamu hudih bolezni.
predložitev listin – prekluzija – sklep procesnega vodstva – materialno procesno vodstvo – pravi faktoring – nepravi faktoring – opcija za odstop od nakupa posamezne terjatve
Dolžnost stranke je, da v postopku na prvi stopnji pravočasno navede vsa za odločitev relevantna dejstva in predloži vse za odločanje relevantne dokaze. Procesna skrbnost je od tožeče stranke torej terjala, da bi ob predložitvi dokazov 4. 6. 2013 obrazložila, zakaj v tožbi navedenih dokazov ni mogla predložiti že prej. Drugi pogoj za to, da bi sodišče prve stopnje naknadno predložene dokazne listine štelo kot pravočasne, pa je, da je takšna obrazložitev tudi utemeljena.
Namen materialno procesnega vodstva se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila
Pri nepravem faktoringu trpi riziko neplačila dolžnika odstopnik (za razliko od pravega faktoringa, kjer nosi riziko neplačila dolžnika faktor), upoštevajoč, da dobi odstopnik pri nepravem faktoringu takojšnje izplačilo, ki pa ga mora ob morebitnem neplačilu dolžnika faktorju vrniti.
Za odmero pokojnine je bistveno, od katere zavarovalne osnove se plačujejo prispevki. Z začasno prvostopenjsko odločbo je bila tožniku pokojnina odmerjena od pokojninske osnove na podlagi 18-letnega povprečja plač oziroma zavarovalnih osnov iz obdobja od leta 1990 do leta 2007, ki so bile valorizirane na raven plač in pokojnin v koledarskem letu 2010, kajti ob izdaji prvostopenjske odločbe še ni bil znan količnik za preračun plač iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2011. Upoštevaje pokojninsko dobo je bila tožniku pokojnina odmerjena v višini 58,75 % in bi tako od 8. 3. 2012 dalje znašala 198,82 EUR na mesec. Ker tako odmerjena starostna pokojnina ne dosega zneska starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, je bila tožniku na podlagi četrtega odstavka 48. člena ZPIZ-1 pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, ki od 8. 3. 2012 dalje znaša 551,16 EUR, 58,75 % tega zneska pa znaša 323,80 EUR.
invalidnost III. kategorije - bolezen - pravica do premestitve
Po 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Zato pri ocenjevanju preostale delovne zmožnosti ni odločilno zgolj delo, ki ga je posamezni zavarovanec nazadnje opravljal, niti ni odločilna le izobrazba, ampak je pri presoji pojma „svoj poklic“ potrebno upoštevati celotno definicijo, določeno v 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 in zadevo obravnavati kompleksno.
ZPIZ-1 v 91. členu med drugim določa, da pravico do premestitve pridobi zavarovanec s III. kategorijo invalidnosti, če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen. Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z 2. odstavkom 81. člena ZDSS-1, ki mu nalaga dolžnost, da meritorno odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi, v kolikor ugodi tožbenemu zahtevku in izpodbijani upravni akt odpravi, hkrati odločiti tudi o pravici do premestitve, saj je tožnik navedeno pravico, glede na ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti, pridobil.
razpisan narok – preložitev naroka – predlog za preložitev naroka - upravičeni razlogi za preložitev naroka – obvestilo
Dokler razpisani narok ni preklican, velja, da se bo opravil, zato sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno obveščati tožnice, da narok ne bo preklican.
ZIZ člen 72, 72/2, 167. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/3.
novela ZIZ-J - prehodne določbe - odlog izvršbe na predlog upnika z dolžnikovim soglasjem - postopek - uporaba prava
Določba tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J dejansko določa, da se postopek dokonča po določbah dosedaj veljavnega zakona, če je v izvršbi na nepremičnino do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji.
Vendar je potrebno navedeno določbo razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 82. člena ZIZ-J, saj gre za razmerje specialne do splošne določbe in po kateri se splošne določbe postopka izvršbe in zavarovanja, v katerih so bili predlogi za odlog izvršbe vloženi pred uveljavitvijo spremenjenega ZIZ, nadaljujejo in dokončajo po določbah novega zakona. Tako velja tretji odstavek istega člena le glede veljavnosti določb, ki določajo postopek oprave izvršbe na nepremičnine iz 13. poglavja ZIZ, kar pomeni ugotovitev vrednosti nepremičnine, njeno prodajo in poplačilo upnika iz zneska dobljenega s prodajo, kot jih določa določba 167. člena ZIZ.
Neutemeljeno pritožbo upnika je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo, potem ko tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ.
plačilo predujma - rok - podaljšanje roka - proračunski porabnik
Čeprav je upnik proračunski porabnik in mora spoštovati pravila ZIPRS1415 za izvrševanje proračuna, ga to ne odvezuje obveznosti iz drugega odstavka 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tako kot vsaka druga stranka mora tudi upnik Republika Slovenija v predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma zatrjevati obstoj upravičenih razlogov.
plačilo sodne takse v zapuščinskem postopku - odmera takse dediču
Napačno dedič meni, da bi sodišče moralo takso za zapuščino porazdeliti med dediče upoštevaje vrednostni rezultat njihovega dednega dogovora.
Odločilno je namreč sorazmerje podedovanega premoženje. Kako so si ga (po dedovanju) dediči sporazumno razdelili (z dednim dogovorom), pa na taksno obveznost posameznega izmed njih več ne vpliva; kvečjemu bi se med seboj lahko dogovorili tudi o tem.
spor majhne vrednosti - opozorilo na posebnosti postopka - pogojno opozorilo - neučinkovito opozorilo - kršitev pravice do izjavljanja v postopku - prekluzija
Ob vročitvi sklepa z dne 23. 3. 2012 tožeča stranka (enako kot prvostopenjsko sodišče) še ni vedela, ali bo sodišče prve stopnje obravnavani gospodarski spor vodilo po pravilih rednega pravdnega postopka ali po pravilih postopka iz 30. poglavja ZPP, zato se ob izostanku ustreznega poziva tudi vloga, ki je vložena po poteku roka iz 3. odstavka 452. člena ZPP, ne sme obravnavati kot prepozna. Brez poziva, naj na pripravljalno vlogo tožene stranke odgovori v osmih dneh in opozorila, da je sodišče predmetni spor prepoznalo kot spor majhne vrednosti, je tožeča stranka upravičeno smatrala, da lahko to stori kadarkoli, saj z izjemo odgovora na tožbo v rednem pravdnem postopku za vložitev pripravljalnih vlog rok zakonsko ni predviden.