Pri tožniku ne gre za takšno zdravstveno stanje, zaradi katerega bi bila pri njem delovna zmožnost popolnoma izgubljena in ne bi bilo več preostale delovne zmožnosti. Zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZUP člen 260, 260-1, 263, 263/1, 263/1-1, 263/4. ZPIZ-1 člen 407.
upravni postopek - obnova postopka - predlog - nov dokaz - odmera višje starostne pokojnine - nadurno delo
Potrdilo tožničinega bivšega delodajalca o osebnih dohodkih za delo preko polnega delovnega časa, iz katerega je razvidno število opravljenih nadur v letih od 1973 do vključno 1983, izplačani zneski osebnega dohodka za nadure, vrsta dela, in v katerem je zapisano, po katerih členih samoupravnih splošnih aktov, veljavnih v navedenem obdobju, se je delo štelo kot posebni delovni pogoj, predstavlja nov dokaz v smislu obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP, ki bi lahko pripeljal do drugačne odločitve, če bi bil znan ali uporabljen v prejšnjem, pravnomočno končanem predsodnem postopku. Zato je potrebno dovoliti obnovo postopka, končanega z odločbo, glede vprašanja vštevnosti plač, izplačanih za delo preko polnega delovnega časa v letih 1973 - 1983, v pokojninsko osnovo zaradi odmere višje starostne pokojnine.
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - izplačevanje delne invalidske pokojnine - brezposelna oseba
Delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom na podlagi 93. člena ZPIZ-1 pripada formalna pravica do delne invalidske pokojnine, kar pa ne pomeni, da ima tudi pravico do delne invalidske pokojnine v smislu izplačevanja in odmere, če za to ne izpolnjuje pogojev, določenih v zakonu. Po 97. členu ZPIZ-1 zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan in zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi prekinil delovno razmerje oz. obvezno zavarovanje ob ali po nastanku invalidnosti, pridobi pravico do delne invalidske pokojnine ali ustreznega denarnega nadomestila po tem zakonu, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja oz. po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje.
Dejstvo, da je bila tožnica vodena v evidenci brezposelnih oseb na dan nastanka invalidnosti, ne pomeni, da je odpadla obveznost prijave pri zavodu za zaposlovanje, saj je tožnico Zavod RS za zaposlovanje prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb. Tožnica, ki je bila na dan nastanka invalidnosti brezposelna in ni bila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana, se je bila dolžna skladno z določbo 97. člena ZPIZ-1 prijaviti na zavodu za zaposlovanje, česar ni storila. Zato ni izpolnila pogoja iz 97. člena ZPIZ-1 in kljub dejstvu, da je invalid III. kategorije invalidnosti, s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom (torej s formalno pravico do delne invalidske pokojnine na podlagi 93. člena ZPIZ-1), ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine v smislu izplačevanja in odmere.
STEČAJNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081424
URS člen 2, 14, 14/2, 15, 22, 23, 33. ZFPPIPP člen 11, 11/2, 11/3, 14, 14/1, 14/2, 14/4, 231, 239, 239/4. ZPP člen 109, 243, 247, 247/1, 247/2, 253, 253/1, 253/2, 254, 254/3, 261, 261/1, 271, 337, 337/1. ZGD-1 člen 38a. OZ člen 72, 86, 131, 131/1, 319, 335, 335/3.
aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – standard verjetnosti terjatve – ugovor zastaranja – ničnost pogodbe – podpis pogodbe s strani osebe, ki ni imela pooblastila gospodarske družbe – prava in resnična poslovna volja stranke pogodbe – neobstoj soglasja volj – konflikt interesov – nasprotje s poslovno moralo – prekoračitev pooblastil – odobritev sklenitve pravnega posla – odškodninska odgovornost zastopanega – nedovoljene pritožbene novote – izostanek dolžnika od naroka za začetek stečajnega postopka – neizvedba dokaza z zaslišanjem priče – izvedensko mnenje – izločitev izvedenca – razlogi za izločitev – zahteva za mnenje drugega izvedenca – ustna podaja izvedenskega mnenja – predpravdno izvedensko mnenje – kaznovanje za razžalitev sodišča, stranke ali drugega udeleženca v postopku – insolventnost – trajnejša nelikvidnost – dolgoročna plačilna nesposobnost – zakonska domneva – enakost pred zakonom – enako varstvo pravic – pravica do učinkovitega sodnega varstva
Nista utemeljeni pritožbeni navedbi, da terjatve niso dokazane z izvršilnimi naslov, da o njih še tečejo pravdni postopki. Takega pogoja (izvršilni naslov) ali procesne ovire (tekoči pravdni postopki; smiselno litispendenca) ZFPPIPP v 231. členu ne določa.
Pravne sankcije v zvezi s kršitvijo kolizije interesov lahko uveljavlja zastopani, katerega interesi so bili kršeni s sklepanjem pravnega posla.
Nestrinjanje z izvedenčevim delom, uporabljanimi metodami dela oziroma z izvedenčevimi zaključki niso izločitveni razlogi, temveč se lahko pritožbeno uveljavljajo le iz razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.
Stečajni postopek je dovoljeno začeti tudi nad dolžnikom, pri katerem ne obstojijo domneve iz 2. odstavka 14. člena ZFPPIPP, če je sicer podana insolventnost v smislu 1. odstavka 14. člena ZFPPIPP.
ZSDP člen 1, 2, 2/1, 70, 80, 81, 82, 83, 85, 91, 91/3. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo člen 6.
dodatek za nego otroka - pravilnik - seznam hudih bolezni - dolgotrajno hudo bolni otroci
V Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, ni določen numerus clausus bolezenskih stanj, za katere se šteje, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo, temveč je pri ugotavljanju, ali določen otrok potrebuje posebno nego in varstvo in ali so zaradi takšne nege in varstva povečani življenjski stroški družine, potrebno upoštevati vsak konkreten primer posebej in torej tudi takega, ki ni posebej naveden v seznamu hudih bolezni.
Sodišče prve stopnje s sklepom o dedovanju ni odločilo in s tem tudi ni naložilo obveze dediču, da mora priglašeno terjatev upnice upnici poravnati, saj to ni bil predmet zapuščinskega postopka. V zapuščinskem postopku bi takšen sklep bil lahko sprejet kvečjemu, če bi dedič terjatve banke priznal, česar pa, kot sam utemeljeno navaja, ni storil.
Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka je po svoji vsebini sklep procesnega vodstva. Zoper takšne sklepe pa v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP pritožba ni dovoljena. Dovoljena ni navkljub temu, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedlo drugače (torej da je pritožba dopustna).
Na sklepe procesnega vodstva sodišče ni vezano in jih lahko (če to nalagajo procesni razlogi) kadarkoli spremeni (prekliče).
Določba 195. člena OZ namreč varuje samo tistega prejemnika odškodnine, ki je bil ob prejemu le - te pošten. V skladu z enotno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, pa je lahko pošten le tisti prejemnik odškodnine, ki se glede na okoliščine primera ni zavedal in tudi ni mogel zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 227. URS člen 50, 51, 51/1. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
zdravljenje v tujini - odločba ustavnega sodišča - pravila
Tožnica zahteva povrnitev stroškov zdravljenja v tujini za obdobje od februarja 2008 do zaključka zdravljenja. Podlago za odločitev predstavlja določba 2. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ, po kateri je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v tujini najmanj v višini 95 % vrednosti zdravljenja. Ker določbe prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, ki določa dodatne pogoje in omejitve, prav tako pa tudi določba 227. člena POZZ, ki se nanaša na izvedbo prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, zaradi ugotovljene neustavnosti ni mogoče uporabiti, velja zgolj zakonsko določena pravica do povračila stroškov zdravljenja v tujini brez dodatnih pogojev in omejitev.
Sama pasivna legitimacija tožene stranke ni sporna, saj ta priznava, da ima z Republiko Slovenijo - tožnikovim delodajalcem sklenjeno krovno pogodbo za zavarovanje odgovornosti za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb. Med toženo stranko in stranskim intervenientom torej obstaja pravno razmerje (zavarovalna pogodba), katerega ureja tudi OZ. Ta v skupnih določbah za premoženjska in osebna zavarovanja posebej ureja primer izključitve odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari. Že zgolj to določilo kaže na pravni interes stranskega intervenienta kot zavarovanca, da sodeluje v pravdi zoper toženko kot odgovornostno zavarovalnico. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da je bila trditvena podlaga stranskega intervenienta v vlogi za dopustitev intervencije pomanjkljiva, vendar pa gre za situacijo, kjer že zakon ureja določena pravna razmerja po pogodbi o zavarovanju, ki pravni interes stranskega intervenienta v tem postopku potrjujejo.
Na podlagi 160. člena ZPIZ-1 je toženec s prvostopno odločbo, potrjeno z dokončno odločbo, odločil, da se tožnici (zavarovanki iz 29. člena ZPIZ-1) izplačuje delna invalidska pokojnina od dneva nastanka invalidnosti za čas, ko je zavarovanka prijavljena pri Zavodu RS za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju. Tožnica se je 1. 9. 2005 zaposlila za 4 ure, ker je že tedaj bila pri njej ugotovljena zmanjšana delovna zmožnost in III. kategorija invalidnosti. Sprememba statusa zavarovanke ne more biti razlog za izplačevanje delne invalidske pokojnine le do 31. 8. 2005. Dejstvo, da je tožnica z dnem 1. 9. 2005 spremenila status, ima za posledico le spremembo pravne podlage (to ne predstavlja več 160. člen, pač pa 159. člen ZPIZ-1). Zato ima tožnica pravico do izplačevanja delne invalidske pokojnine tudi po tem datumu, to je po pričetku dela s krajšim delovnim časom od polnega.
ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje – jasno zakonsko določilo
Nobene pravne podlage ni za to, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo razloge (namen) takšnega razpolaganja. Ta argument bi prišel v poštev pri uporabi nejasne zakonske določbe, ni pa mogoče na tak način spreminjati pojma „neodplačno razpolaganje“ s premoženjem. Takšna razlaga sicer jasnega zakonskega določila bi pomenila za upnike nesorazmerno dokazno breme: namesto, da bi v ugovornem postopku zatrjevali in dokazovali neodplačno razpolaganje, bi morali zatrjevati in dokazovati dolžnikov namen pri sklepanju posameznega spornega posla.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0022439
KZ člen 253, 253/2. KZ-1 člen 7, 7/2, 246, 246/1. ZKP člen 119, 119/1, 122, 122/3, 358, 358/1, 372, 372/1, 372/1-1, 394, 394/1.
sprememba kazenskega zakonika - izvršitvena ravnanja - v času storitve dejanje ni bilo kaznivo - zloraba kreditne kartice - - kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva - širša inkriminacija - sojenje v nenavzočnosti obdolženke - nadomestna vročitev vabila - kršitev kazenskega zakona - sprememba sodbe
Po utemeljeni pritožbeni obrazložitvi je bila tedanja zloraba bančne ali kreditne kartice po drugem odstavku 253. člena KZ pogojena izključno s posameznikovo pridobitvijo premoženjske koristi. Če je bila premoženjska korist pridobljena za drugega, kot se je to zgodilo v obravnavanem primeru, to, drugače kot pri izdaji nekritega čeka po prvem odstavku tega člena, ni bilo kaznivo. Od tod potem združitev izvršitvenih ravnanj v prenovljenem kaznivem dejanju zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po prvem odstavku 246. člena KZ-1 (Ur. l. RS št. 39/2009), pri katerem je pravzaprav vseeno, za koga oziroma komu je bila premoženjska korist pridobljena.
ZIZ člen 72, 72/2, 167. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/3.
novela ZIZ-J - prehodne določbe - odlog izvršbe na predlog upnika z dolžnikovim soglasjem - postopek - uporaba prava
Določba tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J dejansko določa, da se postopek dokonča po določbah dosedaj veljavnega zakona, če je v izvršbi na nepremičnino do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji.
Vendar je potrebno navedeno določbo razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 82. člena ZIZ-J, saj gre za razmerje specialne do splošne določbe in po kateri se splošne določbe postopka izvršbe in zavarovanja, v katerih so bili predlogi za odlog izvršbe vloženi pred uveljavitvijo spremenjenega ZIZ, nadaljujejo in dokončajo po določbah novega zakona. Tako velja tretji odstavek istega člena le glede veljavnosti določb, ki določajo postopek oprave izvršbe na nepremičnine iz 13. poglavja ZIZ, kar pomeni ugotovitev vrednosti nepremičnine, njeno prodajo in poplačilo upnika iz zneska dobljenega s prodajo, kot jih določa določba 167. člena ZIZ.
Neutemeljeno pritožbo upnika je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo, potem ko tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ.
plačilo sodne takse v zapuščinskem postopku - odmera takse dediču
Napačno dedič meni, da bi sodišče moralo takso za zapuščino porazdeliti med dediče upoštevaje vrednostni rezultat njihovega dednega dogovora.
Odločilno je namreč sorazmerje podedovanega premoženje. Kako so si ga (po dedovanju) dediči sporazumno razdelili (z dednim dogovorom), pa na taksno obveznost posameznega izmed njih več ne vpliva; kvečjemu bi se med seboj lahko dogovorili tudi o tem.
razpisan narok – preložitev naroka – predlog za preložitev naroka - upravičeni razlogi za preložitev naroka – obvestilo
Dokler razpisani narok ni preklican, velja, da se bo opravil, zato sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno obveščati tožnice, da narok ne bo preklican.
plačilo predujma - rok - podaljšanje roka - proračunski porabnik
Čeprav je upnik proračunski porabnik in mora spoštovati pravila ZIPRS1415 za izvrševanje proračuna, ga to ne odvezuje obveznosti iz drugega odstavka 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tako kot vsaka druga stranka mora tudi upnik Republika Slovenija v predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma zatrjevati obstoj upravičenih razlogov.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006815
KZ-1 člen 253, 253/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - overitev lažne vsebine - fiktivna pravna oseba - pritožba zaradi odločbe o kazenski sankciji
Pritožnik ima načelno prav, ko navaja, da ustanovitev fiktivne gospodarske družbe sama po sebi ni kazniva, vendar pa na drugi strani taka (fiktivna) družba lahko postane sredstvo za izvršitev kaznivega dejanja, kot se to obdolženki tudi očita v obravnavanem primeru. Kot je namreč ugotovilo že sodišče prve stopnje je obdolženka ustanovitev družbe, ki dejansko ni poslovala, sklenitev neresnične pogodbe o zaposlitvi in lažno izjavo o poslovanju, prikazovala z namenom pridobitve dovoljenja za delo za določen čas, in dovoljenja za prebivanje. To pa pomeni, da je obdolženkina družba bila ustanovljena za druge namene, to je pridobitev osebnih koristi obdolženke in ne zaradi gospodarskega poslovanja, kar nenazadnje je tudi cilj takih družb. Ker je prikazovanje navedenih lažnih okoliščin delavce pristojnih organov tudi spravilo v zmoto torej, da je obdolženka dejansko direktorica pravne osebe B. d.o.o., ki opravlja gospodarsko dejavnost in izkazuje pozitiven poslovni izid in so ji zato na navedeni podlagi izdali tudi obe dovoljenji, so s tem v njenem ravnanju tudi po oceni pritožbenega sodišča izpolnjeni vsi zakonski znaki dveh kaznivih dejanj overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1.