ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - obrazec ZST-1 - denarna socialna pomoč - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - naknadna pridobitev pravice - dopolnitev predloga - dopustna pritožbena novota - ugotavljanje premoženjskega stanja
V primeru, ko stranka prejema denarno socialno pomoč na podlagi odločbe pristojnega organa, je avtomatično upravičena do oprostitve plačila sodnih taks v celoti, njeno premoženjsko stanje pa se posebej ne ugotavlja.
Ker je bilo dolžnikovi vlogi za dodelitev denarne socialne pomoči naknadno ugodeno (to vlogo pa je vložil že pred dopolnitvijo predloga za taksno oprostitev), dolžniku k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks oz. k njegovi dopolnitvi ni bilo treba priložiti izjave o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1.
spor majhne vrednosti - opozorilo na posebnosti postopka - pogojno opozorilo - neučinkovito opozorilo - kršitev pravice do izjavljanja v postopku - prekluzija
Ob vročitvi sklepa z dne 23. 3. 2012 tožeča stranka (enako kot prvostopenjsko sodišče) še ni vedela, ali bo sodišče prve stopnje obravnavani gospodarski spor vodilo po pravilih rednega pravdnega postopka ali po pravilih postopka iz 30. poglavja ZPP, zato se ob izostanku ustreznega poziva tudi vloga, ki je vložena po poteku roka iz 3. odstavka 452. člena ZPP, ne sme obravnavati kot prepozna. Brez poziva, naj na pripravljalno vlogo tožene stranke odgovori v osmih dneh in opozorila, da je sodišče predmetni spor prepoznalo kot spor majhne vrednosti, je tožeča stranka upravičeno smatrala, da lahko to stori kadarkoli, saj z izjemo odgovora na tožbo v rednem pravdnem postopku za vložitev pripravljalnih vlog rok zakonsko ni predviden.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006815
KZ-1 člen 253, 253/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - overitev lažne vsebine - fiktivna pravna oseba - pritožba zaradi odločbe o kazenski sankciji
Pritožnik ima načelno prav, ko navaja, da ustanovitev fiktivne gospodarske družbe sama po sebi ni kazniva, vendar pa na drugi strani taka (fiktivna) družba lahko postane sredstvo za izvršitev kaznivega dejanja, kot se to obdolženki tudi očita v obravnavanem primeru. Kot je namreč ugotovilo že sodišče prve stopnje je obdolženka ustanovitev družbe, ki dejansko ni poslovala, sklenitev neresnične pogodbe o zaposlitvi in lažno izjavo o poslovanju, prikazovala z namenom pridobitve dovoljenja za delo za določen čas, in dovoljenja za prebivanje. To pa pomeni, da je obdolženkina družba bila ustanovljena za druge namene, to je pridobitev osebnih koristi obdolženke in ne zaradi gospodarskega poslovanja, kar nenazadnje je tudi cilj takih družb. Ker je prikazovanje navedenih lažnih okoliščin delavce pristojnih organov tudi spravilo v zmoto torej, da je obdolženka dejansko direktorica pravne osebe B. d.o.o., ki opravlja gospodarsko dejavnost in izkazuje pozitiven poslovni izid in so ji zato na navedeni podlagi izdali tudi obe dovoljenji, so s tem v njenem ravnanju tudi po oceni pritožbenega sodišča izpolnjeni vsi zakonski znaki dveh kaznivih dejanj overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1.
sodni izvedenec – izvedensko mnenje – pravica do nagrade za izdelano izvedensko mnenje – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Sodni izvedenec je za opravljene storitve upravičen do odmerjene nagrade na podlagi 1. odstavka 249. člena ZPP. Iz navedene določbe izhaja, da pridobi izvedenec pravico do nagrade takrat, ko izdela izvedeniško mnenje. Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke postopka z mnenjem strinjajo.
sodna taksa za postopek na prvi stopnji – obračun sodne takse
Tabela predpisanih taks v prilogi 1 Taksne tarife Zakona o sodnih taksa v smislu tar. št. 1111 povsem nedvoumno predpisuje osnovo s količnikom 1,0 za obračun sodne takse po stopničastem principu, kar pomeni, da je sodna taksa za posamezne intervale vrednosti spornega predmeta predpisana v enakem znesku.
postopek za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti – pogoji za uvedbo postopka za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti
Za uvedbo postopka zadošča, da sodišče zve za okoliščine, ki kažejo na to, da bi bilo iz razlogov po 44. členu ZNP nasprotnemu udeležencu treba omejiti ali odvzeti poslovno sposobnost. Take okoliščine pa izhajajo iz pobude Upravnega sodišča RS, ki jih je prvostopenjsko sodišče povzelo v 1. obrazložitve izpodbijanega sklepa. Dejstvo je, da je nasprotni udeleženec od leta 2009 dalje vložil že 548 tožb v upravnem sporu in 726 prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri čemer so njegove vloge identične ne glede na stanje in vsebino zadeve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057309
ZPP člen 452, 452/4, 458.
naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije – komercialna sporočila – splošni pogoji – spor majhne vrednosti
Ker je tožeča stranka po določbah splošnih pogojev upravičena naročnikom zaračunavati storitve zunanjih ponudnikov, ki zaračunavajo komercialna sporočila, ter ker za vsebino, cene in druge pogoje uporabe teh storitev tožeča stranka ne odgovarja, ji je tožena stranka (naročnik), ki se je sama prijavila na prejem komercialnih storitev, dolžna plačati zneske, ki se nanašajo na plačilo komercialnih sporočil.
Ravnanja tožnice, ko je v prvem sojenju eventualno kumulirala dva tožbena zahtevka in potem to povzela tudi v drugem sojenju, ni mogoče opredeliti kot spremembo tožbe. V prvih odstavkih glavnega in podrejenega tožbenega zahtevka in v drugem odstavku podrejenega tožbenega zahtevka prihaja do mešanja relativnih in absolutnih učinkov zahtevanega izpodbijanja, do delnega prikrivanja tožbenih zahtevkov, da je dejanska in pravna podlaga glavnega in podrejenega tožbenega zahtevka ista. V taki situaciji gre le za navidezno kumuliranje tožbenih zahtevkov.
Postopek alternativne izvršitve kazni zapora je urejen v 129.a členu ZKP, ki pa določa le opravo naroka, izrecno pa ne določa niti, da sodišče predlog obsojenca za izvršitev kazni zapora vroči nasprotni stranki in tudi ne, da mora biti obsojencu dana možnost, da se seznani z mnenjem tožilca, kar pa ne pomeni, da je načelo kontradiktornosti v postopku izvršitve kazni zapora izključeno.
Tudi v postopku alternativne izvršitve kazni zapora mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Je pa prepuščeno odločitvi sodišča, ali bo izvedlo narok skladno s 3. odstavkom 129.a člena ZKP ali pa bo z mnenjem tožilstva o predlogu obsojenca za alternativno izvršitev kazni zapora seznanilo obsojenca in zagovornika, če ga ima, ter ga pozvalo na odgovor v roku treh dni, nato pa bo o predlogu odločilo.
V konkretnem primeru je šlo za specifično situacijo, ko je bila terjatev tožeče stranke sicer poravnana, vendar prisilno v okviru izvršilnega postopka in je bilo sodišče o tem obveščeno s strani banke, prav tako pa tudi s strani tožeče stranke. Razlog za umik je bila torej (prisilna) izpolnitev zahtevka in gre za situacijo, ko je bila tožba potrebna.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna renta
Za ugotovitev tega prikrajšanja bi bilo potrebno najprej pridobiti in vpogledati v odločbo ZPIZ o upokojitvi tožnika in nato ugotoviti, ali bi obdobje po škodnem dogodku sploh prišlo v poštev za izračun pokojnine in potem izračunati morebitno novo - višjo pokojnino ter šele nato eventuelno razliko oziroma prikrajšanje tožnika pri pokojnini.
Pogoja za prisojo denarne rente sta dva: delna ali nepopolna zmožnost za delo ter premoženjsko prikrajšanje.
Po stališču sodne prakse, tudi tiste po letu 2008 (sklep VSL II Cp 2520/2013 z dne 2. 10. 2013, sklep VSL I Cp 2357/2012 z dne 19. 9. 2012, sklep VSL I Cpg 1006/2011 z dne 6. 10. 2011, sklep VSL I Cp 1946/2012 z dne 9. 7. 2012), ni dvoma, da mora upnik v postopku izdaje začasne odredbe za zavarovanja denarne terjatve zatrjevati (in izkazati) konkretno in subjektivno ravnanje dolžnika v smeri onemogočanja oziroma oteževanja uveljavitve terjatve, ki pripelje do objektivne posledice - do stanja, ko je oziroma bo izterjava ogrožena. V tem kontekstu niso (nujno) mišljena samo aktivna ravnanja dolžnika, saj (načeloma) tudi opustitve lahko vplivajo na njegov premoženjski položaj in pripeljejo do stanja, ko je oziroma bo izterjava ogrožena.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/4, 11/5, 12, 12/1. ZPP člen 212.
oprostitev plačila sodne takse – odlog plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse - smiselna uporaba določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - zavezanec za plačilo sodne takse - negativni kapital - prenesena izguba - likvidnostno stanje - pravne osebe
3. odstavek 1. člena ZST-1 odkazuje na smiselno uporabo določb ZPP v postopku glede plačila sodne takse, če se odloča o plačilu sodne takse za vodenje pravdnega postopka. V postopku, v katerem si zavezanec za plačilo sodne takse prizadeva za dosego olajšave (delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila) pri plačilu sodne takse, je zavezanec tisti, ki postavlja zahtevek v razmerju do Republike Slovenije. Vsebina zahtevka je olajšava pri plačilu sodne takse. Zavezanec torej v takšnem primeru nosi trditveno in dokazno breme.
Negativni kapital in prenesena izguba ne vplivata neposredno na likvidnost, temveč na obseg pasivnih postavk v bilanci. Kot merilo za oceno likvidnosti torej že v načelu nista primerna.
vloga ministra v vladi – poroštvena pogodba – poroštvo RS – pooblastila ministra – odškodninska odgovornost države – neupravičena obogatitev
Jasno je, da minister, brez sklepa vlade ustne pogodbe z direktorjem tožeče stranke, ki bi v naprej zavezovala RS, ne bi mogel skleniti. Funkcija ministra namreč v primerjavi s pooblastilom po zaposlitvi, ne pomeni, da ima minister pooblastila o sklepanju obligacijsko pravnih zavez (pogodb v gospodarskem prometu) enako, kot to velja za osebe, ki v gospodarski družbi ali kot samostojni podjetniki posamezniki, opravljajo delo, s katerim je zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb.
Za obstoj odškodninske odgovornosti RS po 26. členu Ustave, bi morala tožeča stranka zatrjevati vse elemente odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih civilnega prava. Pravico do povračila škode bi imela tožeča stranka pod predpostavko, da bi ji nastala v zvezi z opravljanjem službe ministra škoda, ki bi bila povzročena z njegovim protipravnim ravnanjem pri opravljanju svoje službe.
izločitev stečajnega upravitelja - odklonitveni razlogi – smiselna uporaba ZPP
Obstoj ovir za imenovanje upravitelja lahko uveljavljajo tudi stranke s predlogom za njegovo izločitev.
Tudi v insolvenčnih postopkih je mogoče uporabiti institut izločitve stečajnega upravitelja iz razlogov po ZPP, ki deli izločitvene razloge na izključitvene in odklonitvene razloge. ZFPPIPP je podobne razloge opredelil kot oviro za imenovanje upravitelja in nalaga upravitelju, da odkloni svoje imenovanje za upravitelja v posameznem postopku, če obstajajo tovrstne ovire. Ti razlogi ZFPPIPP se nanašajo predvsem na razmerje upravitelja do posameznega dolžnika v insolvenčnem postopku, zato se razlikujejo od razlogov za razrešitev upravitelja, ki izhajajo iz kršitvenega ravnanja upravitelja in prenehanja pogojev ali zmožnosti upravitelja za opravljanje te funkcije. Zgolj dejstvo, da ZFPPIPP ni uredil izrecnega upravičenja strank postopka, da v postopku uveljavljajo odklonitvene razloge za izločitev stečajnega upravitelja, ne pomeni, da je takšne vloge treba šteti kot nedopustne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM0022451
OZ člen 6, 6/2, 950, 950/1, 950/4.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kasko - preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje
Tako sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožnica sicer storila vse
dogovorjene
ukrepe, ki so bili predpisani v zadnjem odstavku 3. člena Aneksa 1/2010, saj je predložila potrebne podatke za identifikacijo sozavarovanih oseb, vendar pa v času izdaje vozil ni storila
vseh drugih ukrepov, ki so bili
potrebni zato, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera.
ugovor zastaranja - zastaranje terjatve upravnika - poslovni prostor - neupravičena obogatitev - verzija - gospodarska pogodba - pasivna legitimacija - najemnik poslovnega prostora
Za zastaranje terjatev tožeče stranke, ki je upravnik poslovne stavbe, ni mogoče uporabiti enoletnega zastaralnega roka iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ.
URS člen 39, 60. ZASP člen 5, 5/2, 5/2-7, 46, 48, 48/1, 48/1-4, 168, 168/2, 168, /3.
javna objava videograma - nezakonita uporaba video posnetka - prosta uporaba avtorskega dela - pravica do obveščenosti - novica - vest - informacije javnega značaja - svoboda izražanja
Ravnanje tožene stranke, ko je po umiku videograma tožeče stranke brez soglasja tožeče stranke del tega objavila na svoji spletni strani, presega dejanski stan iz 4. točke 1. odstavka 48. člena ZASP. Na dan objave dela spornega videograma s strani tožene stranke je imela značaj vesti oziroma novice zgolj informacija o postopanju tožeče stranke v zvezi s preprečitvijo javne dostopnosti do spornega videoposnetka. Zato objave dela videoposnetka ni mogoče interpretirati kot sporočila javnosti o ravnanju tožeče stranke v tem smislu.
očitna pomota – pravica do izjave – glavna obravnava - pobot
Manjkajočih trditev z izvedbo dokazov ni dovoljeno nadomeščati, zato je sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo predlagane personalne dokaze in dokaz z vpogledom v spis Plg 1. Na pomanjkljivost trditvenega gradiva na tem mestu je na naroku za glavno obravnavo toženo stranko dovolj jasno opozorila že tožeča stranka, zato ni bilo nobene potrebe, da bi moralo tožečo stranko na to očitno pomanjkljivost posebej opozarjati tudi sodišče prve stopnje v okviru izvajanja materialno procesnega vodstva po 285. členu ZPP.
določitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek
Pri določitvi vrednosti nedenarnih zahtevkov vrednost ni avtomatično enaka vrednosti nepremičnine, ampak gre za oceno pravnega interesa tožeče stranke.