Po stališču sodne prakse, tudi tiste po letu 2008 (sklep VSL II Cp 2520/2013 z dne 2. 10. 2013, sklep VSL I Cp 2357/2012 z dne 19. 9. 2012, sklep VSL I Cpg 1006/2011 z dne 6. 10. 2011, sklep VSL I Cp 1946/2012 z dne 9. 7. 2012), ni dvoma, da mora upnik v postopku izdaje začasne odredbe za zavarovanja denarne terjatve zatrjevati (in izkazati) konkretno in subjektivno ravnanje dolžnika v smeri onemogočanja oziroma oteževanja uveljavitve terjatve, ki pripelje do objektivne posledice - do stanja, ko je oziroma bo izterjava ogrožena. V tem kontekstu niso (nujno) mišljena samo aktivna ravnanja dolžnika, saj (načeloma) tudi opustitve lahko vplivajo na njegov premoženjski položaj in pripeljejo do stanja, ko je oziroma bo izterjava ogrožena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057309
ZPP člen 452, 452/4, 458.
naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije – komercialna sporočila – splošni pogoji – spor majhne vrednosti
Ker je tožeča stranka po določbah splošnih pogojev upravičena naročnikom zaračunavati storitve zunanjih ponudnikov, ki zaračunavajo komercialna sporočila, ter ker za vsebino, cene in druge pogoje uporabe teh storitev tožeča stranka ne odgovarja, ji je tožena stranka (naročnik), ki se je sama prijavila na prejem komercialnih storitev, dolžna plačati zneske, ki se nanašajo na plačilo komercialnih sporočil.
V konkretnem primeru je šlo za specifično situacijo, ko je bila terjatev tožeče stranke sicer poravnana, vendar prisilno v okviru izvršilnega postopka in je bilo sodišče o tem obveščeno s strani banke, prav tako pa tudi s strani tožeče stranke. Razlog za umik je bila torej (prisilna) izpolnitev zahtevka in gre za situacijo, ko je bila tožba potrebna.
ZPP člen 188, 188/2, 334, 334/2, 348, 348/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
izvensodna poravnava po zaključku glavne obravnave na prvi stopnji – odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo – delni umik pritožbe – pritožbena obravnava – neudeležba tožene stranke na pritožbeni obravnavi – priznana dejstva
Pravdni stranki sta sklenili in tudi že izvršili izvensodno poravnavo, s katero sta celovito uredili vse medsebojne pravice in obveznosti iz tega spora. Ker pa je do sklenitve te poravnave in plačila prišlo po zaključku glavne obravnave na prvi stopnji dne 13. 10. 2010, teh dejstev pritožbeno sodišče, ki odloča po stanju na dan glavne obravnave, ne more več upoštevati. Morebitno plačilo terjatve, ki je bilo opravljeno v času po izdaji prvostopenjske sodbe, se zato lahko uveljavlja le z ugovorom po 8. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ v izvršilnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM0022451
OZ člen 6, 6/2, 950, 950/1, 950/4.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kasko - preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje
Tako sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožnica sicer storila vse
dogovorjene
ukrepe, ki so bili predpisani v zadnjem odstavku 3. člena Aneksa 1/2010, saj je predložila potrebne podatke za identifikacijo sozavarovanih oseb, vendar pa v času izdaje vozil ni storila
vseh drugih ukrepov, ki so bili
potrebni zato, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera.
Postopek alternativne izvršitve kazni zapora je urejen v 129.a členu ZKP, ki pa določa le opravo naroka, izrecno pa ne določa niti, da sodišče predlog obsojenca za izvršitev kazni zapora vroči nasprotni stranki in tudi ne, da mora biti obsojencu dana možnost, da se seznani z mnenjem tožilca, kar pa ne pomeni, da je načelo kontradiktornosti v postopku izvršitve kazni zapora izključeno.
Tudi v postopku alternativne izvršitve kazni zapora mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Je pa prepuščeno odločitvi sodišča, ali bo izvedlo narok skladno s 3. odstavkom 129.a člena ZKP ali pa bo z mnenjem tožilstva o predlogu obsojenca za alternativno izvršitev kazni zapora seznanilo obsojenca in zagovornika, če ga ima, ter ga pozvalo na odgovor v roku treh dni, nato pa bo o predlogu odločilo.
sodni izvedenec – izvedensko mnenje – pravica do nagrade za izdelano izvedensko mnenje – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Sodni izvedenec je za opravljene storitve upravičen do odmerjene nagrade na podlagi 1. odstavka 249. člena ZPP. Iz navedene določbe izhaja, da pridobi izvedenec pravico do nagrade takrat, ko izdela izvedeniško mnenje. Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke postopka z mnenjem strinjajo.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057290
SPZ člen 77, 77/2. ZNP člen 35, 35/1, 139.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica - dokončno urejena meja – stroški
Kaj naj bi bila to „dejanska“ meja, ki naj je sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo, pritožnik ne obrazloži. Za postopek sodne ureditve meje je pomembna le meja, ki jo zakon (torej pravo) šteje za takšno.
Primarni kriterij za ureditev meje v sodnem postopku je močnejša pravica. V katastrskem postopku dokončno urejena meja ni samostojen kriterij, ampak predstavlja zgolj okoliščino, ki v skladu z drugim odstavkom 77. člena SPZ vzpostavlja (izpodbojno) domnevo obstoja takšne močnejše pravice.
Meja, ki se je v konkretnem primeru urejala, je bila skupna. In če meje ni moč urediti v upravnem postopku, zakon (kot povsem enakovredno možnost) omogoča njeno ureditev v sodnem postopku. Okoliščina, da je predlagatelj zgolj uporabil to z zakonom podeljeno možnost (pravico), zato sama po sebi zanj ne more imeti nobenih neugodnih stroškovnih posledic (v smislu odmika od splošnega pravila za odločanje o teh stroških). Povsem enako velja za navajanje, da je pritožnica nosila stroške v upravnem postopku angažiranega geodeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082940
ZPP člen 8, 67, 72, 72/2, 124, 254, 254/3, 313. ZTLR člen 28, 28/4. ZZK-1 člen 125.
dokaz z izvedencem – predlog za postavitev novega izvedenca – nepravilen zapisnik o glavni obravnavi – podpis zapisnika – izločitev sodnika – izločitev sodišča – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje
Nezadovoljstvo stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za angažiranje drugega izvedenca. Za to se lahko sodišče odloči le, če so v izvedenskem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa pomanjkljivosti in dvomov ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca.
Zoper vsebino zapisnika je potrebno ugovarjati takoj na naroku, zadnje sredstvo kontrole zapisnika je podpis.
Toženca sta nepremičnine priposestvovala še predno ju je tožnica začela opominjati, da nista njihova lastnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076247
OZ člen 561, 561/3, 562, 564. ZPP člen 236.
pogodba o preužitku – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pogoji za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju – izročilna pogodba – zaslišanje priče – substanciranje dokaznega predloga
Če prevzemnik preživljanja ne izpolnjuje dogovorjene obveznosti, lahko preživljanec zahteva razvezo pogodbe (3. odstavek 561. člena OZ). Sodna praksa je vzpostavila dva pogoja za razvezo:
- da gre za pomemben obseg neizpolnjevanja pogodbe oziroma prevzetih obveznosti preživljanja in
- je za neizpolnjevanje podana odgovornost prevzemnikov premoženja.
Načelna obveznost sodišča, da izvede predlagane dokaze, ni neomejena. Stranka mora ob podaji dokaznega predloga natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi in na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz služil ugotovitvi določenega dejstva (substanciranje dokaznega predloga). Abstraktni pojem neizpolnjevanja pogodbe, o čemer naj bi navedene priče izpovedovale, bi moral tožnik konkretizirati oziroma razčleniti na tista dejstva, ki tvorijo njegovo vsebino.
Sporna menica je lastna menica. Bistvena značilnost lastne menice je v tem, da ostane njen izdajatelj oz. trasant (toženec) glavni dolžnik, kar je drugače kot pri trasirani menici, pri kateri izdajatelj naroči tretjemu, naj poravna njegovo obveznost in z akceptom transat postane glavni dolžnik. Zato pri tej menici ne pridejo v poštev določbe o akceptiranju, ker pri njej nimamo niti transata niti acepta. Odpade tudi protest in regres zaradi neakceptiranja.
stvarna pristojnost - zavarovalnica - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sosporništvo - delna sodba
Sodišče prve stopnje je z delno zamudno sodbo prvotoženi stranki (tožnikovemu delodajalcu) naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki odškodnino za nematerialno in materialno škodo v določeni višini. Sodišče prve stopnje po tako izdani zamudni sodbi zoper prvotoženo stranko, ko je delno ugodilo tožbenim zahtevkom, v nadaljevanju ni imelo pravne podlage, da se je izreklo za nepristojno za obravnavanje zahtevkov zoper drugotoženo stranko (zavarovalnico, pri kateri je imel tožnikov delodajalec zavarovano svojo odgovornost). Pri obeh toženih strankah gre za navadnega sospornika na pasivni strani, glede katerih je sodišče prve stopnje stvarno pristojno, da obravnava sporno zadevo in zaključi postopek v celoti, ne glede na dejstvo, da je odločitev o zahtevkih zoper prvotoženo stranko že postala pravnomočna na podlagi delne zamudne sodbe.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057294
ZPVAS člen 10. ZDen člen 16, 16/3, 32.
ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti – vrnitev podržavljenega premoženja članom agrarne skupnosti - zahtevek za plačilo odškodnine v denarju – zahtevek za plačilo odškodnine v obveznicah – plačilo odškodnine kot oblika denacionalizacije – splošna pravila odškodninskega prava
ZPVAS je denacionalizacijski postopek, saj gre za plačilo odškodnine kot oblike denacionalizacije s strani zavezanca upravičencem, če premoženja niso dobili vrnjenega v naravi. ZPVAS je namreč vsebinsko denacionalizacijski predpis. Pri odločanju o določitvi odškodnine po 10. členu ZPVAS tako ne gre za klasični odškodninski spor, v katerem bi sodišče ugotavljalo vse elemente odškodninske odgovornosti. Odškodnino po denacionalizacijskih predpisih pa je dolžan in to v obliki obveznic izplačati Slovenski državni holding – torej tožena stranka.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobra vera – dobroverna posest
Predlagatelja glede spornega dela mejnega prostora ne moreta biti v dobroverni posesti, saj jima ga prodajalka ob nakupu ni pokazala, prav tako pa takšna oblika parcele ob nakupu ni izhajala iz podatkov katastra.
zavrženje tožbe - sodna poravnava - razveljavitev - izredno pravno sredstvo - tožba na razveljavitev sodne poravnave - obnova postopka - pooblaščenec - pooblastilo - novo pooblastilo
Na podlagi drugega odstavka 95. člena ZPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev, tudi tožbe na razveljavitev sodne poravnave, predložiti novo pooblastilo. Po uveljavljani sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je novo pooblastilo le tako pooblastilo, ki ni dano istočasno kot splošno pooblastilo za vložitev tožbe oziroma odgovora na tožbo, temveč, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva (to je po vročitvi pravnomočne izpodbijane sodne poravnave).
V obravnavani zadevi je bila sodna poravnava sklenjena dne 19. 5. 2014, zato bi moralo pooblastilo za vložitev tožbe na razveljavitev sodne poravnave izvirati iz časa po tem datumu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pooblastilo, na katero se je pooblaščenec ob vložitvi tožbe na razveljavitev sodne poravnave skliceval (na pooblastilo v spisu), pooblaščencu dano dne 15. 1. 2014. Pooblastilo torej ni novo, poleg tega pa iz njega niti ni razvidno, da bi tožena stranka pooblaščenca pooblaščala prav za vložitev izrednega pravnega sredstva.
postopek za ureditev meje – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – ustavitev postopka – mejni spor – spor o lastninski pravici
Kadar si določeno nepremičnino v celoti lasti eden od udeležencev, glede te nepremičnine ne gre za mejni spor, ampak za spor o lastninski pravici, za katerega je pristojno pravdno sodišče.
Določba tretjega odstavka 356. člena ZFPPIPP spremembe predračuna stroškov postopka ne veže na noben rok, pač pa na vsebinsko presojo ali sicer predvideni stroški zadoščajo za potek postopka ali pa morebiti niso več potrebni.
postopek osebnega stečaja – predlog za odpust obveznosti – pravnomočna zavrnitev predloga – pravni interes za ponovno izvedbo postopka osebnega stečaja – namen izvedbe postopka osebnega stečaja
Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je enakomerno in istočasno poplačilo upnikov stečajnega dolžnika z navadnimi terjatvami. V okviru začetega postopka osebnega stečaja pa je dolžniku omogočena sanacija njegovega insolventnega stanja z izvedbo postopka za odpust obveznosti ob predpostavki, da dolžnik resno in odgovorno ter aktivno deluje v prizadevanju pridobitve sredstev za poplačilo njegovih upnikov v času trajanja preizkusne dobe. Materialnopravno pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ne more predlagati odpusta obveznosti za tiste terjatve, glede katerih je bil dolžnikov predlog že pravnomočno zavrnjen. O odpustu teh obveznosti je bilo torej že pravnomočno odločeno, dolžnica pa je zapravila zakonsko možnost odpusta obveznosti za vse tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja. Drugačno stališče bi dopuščalo možnost izigravanja instituta odpusta obveznosti stečajnega dolžnika.
Ker pritožnica ni izpodbijala ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da se pretežni del njenih obveznosti nanaša na terjatve, glede katerih je sodišče že v postopku St 1507/2010 zavrnilo njen predlog za odpust obveznosti in da nima nobenega premoženja, pritožnica ne bo mogla doseči zgoraj opisanega namena izvedbe postopka osebnega stečaja (niti delnega poplačila upnikov niti odprave insolventnosti). To pa pomeni, da nima pravnega interesa za (ponovno) izvedbo postopka osebnega stečaja.
Ker so preživninske zmožnosti toženca precej večje od preživninskih zmožnosti tožničine matere, pri kateri tožnica tudi živi, je sodišče prve stopnje neutemeljeno razporedilo preživninsko breme med preživninska zavezanca tako, da je toženec dolžan kriti 60% tožničinih potreb, tožničina mati pa 40%.
Tožnik je vložil pritožbo zaradi neizbire kandidata. Ob vložitvi pritožbe je nastala taksna obveznost po 5. členu ZST-1. Ker tožnik skladno s 5. členom ZST-1 ob nastanku taksne obveznosti, to je ob vložitvi pritožbe, takse ni plačal, mu je sodišče na podlagi 34. člena ZST-1 pravilno izdalo plačilni nalog. Ker je tožnik s tožbo vložil zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka in vložil pritožbo zoper sodbo, je sodišče prve stopnje takso pravilno odmerilo glede na tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, po tarifni št. 2221 ZST-1 v višini 20,00 EUR.