• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 34
  • >
  • >>
  • 41.
    VDSS sodba Pdp 1071/2014
    26.2.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0013710
    ZDR-1 člen 33, 33/1, 34, 34/1, 35, 37, 19, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2. ZZDej člen 62, 62/1. ZPacP člen 43.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
    Tožnik je sporne dni v bolnišnici izvedel operativne posege, pri katerih je bil prisoten njegov mladoletni sin (star 13 let). Sin je pri posegih sodeloval in tožniku pomagal. Tožnik je bil dolžan v delovnem času natančno upoštevati organizacijo dela pri toženi stranki, standarde in zahteve ter navodila tožene stranke, tega pa s tem, ko je sinu dovolil prisotnost in sodelovanje pri operacijah, ni spoštoval. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
  • 42.
    VSL sklep I Cp 323/2015
    26.2.2015
    SODNE TAKSE
    VSL0083482
    ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2.
    predlog za oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje družinskih članov – kreditne obveznosti
    Pritožnik vztraja, da je zaradi prevzetih kreditnih obveznosti dejanski dohodek njegove družine manjši, vendar mu sodišče druge stopnje odgovarja, da se kreditne obveznosti po ustaljeni sodni praksi pri ugotavljanju višine dohodkov ne upoštevajo.
  • 43.
    VDSS sodba Pdp 1244/2014
    26.2.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0013751
    ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza
    Tožnici ni mogoče očitati, da je bila neupravičeno odsotna z dela od določenega dne dalje. Tožnica si je prizadevala, da bi po zaključenem bolniškem staležu pričela z delom pri tožencu, vendar ji tega ni omogočil, zato ni bil podan utemeljen razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (po katerem lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
  • 44.
    VDSS sodba Pdp 1078/2014
    26.2.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0013593
    ZDR člen 42, 126, 130, 130/1, 131.
    plača - plačilo za delo - obveznost plačila - regres za letni dopust
    Tožena stranka ni dokazala obstoja dogovora s tožnikom, da bi lahko zneske regresa poračunala na račun vsakoletnega inventurnega manka. Zato je tožnik na podlagi 131. člena ZDR upravičen do regresa za letni dopust, saj je imel pravico do izrabe celotnega letnega dopusta.
  • 45.
    VSL sodba I Cpg 48/2015
    25.2.2015
    STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0066632
    ZFPPIPP člen 24, 24/2, 165, 165/2, 166. OZ člen 378, 381. ZPP člen 214, 214/2.
    zavarovalna pogodba – pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave – sklep o potrditvi prisilne poravnave – vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – pravica insolventnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – veljavnost zavarovalne pogodbe – obveznosti zavarovalnice – trajanje zavarovanja (zavarovalno kritje) – dolžnost plačevanja premije – plačevanje zavarovalne premije v obrokih – neplačilo obroka zavarovalne premije – zamudne obresti – procesne obresti – priznana dejstva
    Po zavarovalni pogodbi je bila tožeča stranka dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje ves čas trajanja pogodbenega razmerja (od 27. 12. 2011 do 31. 12. 2012), tožena stranka pa je bila dolžna plačati tožeči stranki zavarovalno premijo v skupnem znesku 13.740,91 EUR (njeno plačilo je bilo razdeljeno na 6 obrokov po 2.290,15 EUR, ki so dospeli v plačilo drugega dne v vsakem mesecu od februarja do julija 2012). Pogodba je bila sklenjena 17. 1. 2012 (pred začetkom postopka prisilne poravnave 16. 4. 2012), do začetka tega postopka pa nobena pogodbena stranka ni v celoti izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi zavarovalne pogodbe (2. odstavek 24. člena ZFPPIPP). Tožena stranka je plačala le prve tri obroke zavarovalne premije in je zato dolgovala še zadnje tri obroke, tožeča stranka pa je bila dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje še za preostalo obdobje dogovorjenega zavarovalnega razmerja (od 16. 4. 2012 do 31. 12. 2012).

    Ker je bil ob začetku postopka prisilne poravnave nad toženo stranko izpolnjen dejanski stan iz 2. odstavka 24. člena ZFPPIPP in ker tožena stranka ni izkoristila odstopnega upravičenja iz 166. člena tega zakona, sklep o potrditvi prisilne poravnave St 756/2012 z dne 22. 11. 2012 v ničemer ne vpliva na vtoževano terjatev tožeče stranke (165. člen ZFPPIPP).
  • 46.
    VSL sklep I Cp 3474/2014
    25.2.2015
    STVARNO PRAVO
    VSL0082470
    SPZ člen 31, 33, 33/3.
    motenje posesti – odvzem posesti – samopomoč – protipravno ravnanje – motilno dejanje
    Tožnik je fizično napadel toženi stranki. Ker so prej živeli v isti hiši, saj gre za sina in starša, sta imela toženca na voljo reakcijo na odvzem mirne posesti uživanja hiše, možnost fizičnega protinapada ali izselitve iz hiše. Ker gre za starejši osebi, tožnik pa je mlajši in močnejši, sta se toženca utemeljeno poslužila samopomoči in zamenjala ključavnice.
  • 47.
    VSL sodba II Cp 100/2015
    25.2.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083510
    ZPP člen 318.
    zamudna sodba – izpodbijanje zamudne sodbe – pritožbeni razlogi
    Zamudne sodbe ni možno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej se lahko izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
  • 48.
    VDSS sodba in sklep Pdp 1496/2014
    25.2.2015
    DELOVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VDS0013514
    ZFPPIPP člen 21, 21/2, 213, 213/1, 213/1-2.
    prednostne terjatve - prispevki - prisilna poravnava
    Tožnikove terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale napram toženi stranki v zadnjem letu pred začetkom prisilne poravnave, so prednostne terjatve.
  • 49.
    VSL sklep I Ip 555/2015
    25.2.2015
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0053464
    ZIZ člen 56, 226.
    izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost, ki jo more opraviti le dolžnik - obračun razlike plač - poravnava davkov in prispevkov - ugovor po izteku roka
    S sklepom o izvršbi z dne 18. 2. 2009 je bila dovoljena izvršba, poleg izterjave upnikove denarne terjatve, tudi izterjava nedenarne terjatve, ki je bila opredeljena kot izpolnitev, ki jo more opraviti le dolžnica, v skladu z 226. členom ZIZ. Nedenarna obveznost, katere vsebina je obračun razlike plač oziroma celotnih neizplačanih plač in hkratna poravnava davkov in prispevkov od tako obračunanih bruto plač, predstavlja po sklepu o izvršbi celovito nedenarno obveznost dolžnice, do česar se je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno opredelilo in je takšno tudi stališče tega pritožbenega sodišča.
  • 50.
    VDSS sodba Pdp 1621/2014
    25.2.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0013636
    ZPP člen 54, 318, 318/1. ZDR-1 člen 56.
    zamudna sodba - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
    Toženec ni vložil odgovora na tožbo, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za resnično, da je tožnica po izteku veljavnosti pogodb o zaposlitvi za določen čas nadaljevala z delom, zaradi česar je njena zaposlitev na podlagi 54. ZDR (56. člen ZDR-1) prešla v zaposlitev za nedoločen čas. Zato je toženec tožnico neutemeljeno odjavil iz socialnega zavarovanja. Tožnici je pogodba o zaposlitvi nezakonito prenehala, zato je upravičena do priznanja delovne dobe in do vseh pravic iz delovnega razmerja za obdobje od dneva, ko jo je toženec nezakonito odjavil iz zavarovanja, pa vse do dneva vročitve sodbe prvostopenjskega sodišča.
  • 51.
    VDSS sklep Pdp 1412/2014
    25.2.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0013504
    ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 301, 301/1, 301/8, 354, 355.
    stečaj - prekinitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - nadaljevanje postopka - stroški pravdnega postopka - prijava terjatev v stečaju - zavrženje tožbe - pravni interes
    S priznanjem terjatve tožnika v postopku stečaja je prenehala njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi (prvi in osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP).

    Za terjatve iz naslova pravdnih stroškov v individualnih delovnih sporih, ki so bili začeti zoper delodajalca, preden je bil nad njim začet stečajni postopek, pa o njih še ni bilo odločeno s sodno odločbo, ne velja obveznost prijave v stečajnem postopku, saj ne gre za terjatve, ki so nastale pred začetkom stečaja. Zato se nanje ne nanaša določba 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP. Stečajni dolžnik poravnava stroške, o katerih pravdno sodišče odloči v pravdah, ki se končajo po začetku stečajnega postopka, iz stroškov stečajnega postopka (354. člen, 6. točka 355. člena ZFPPIPP).
  • 52.
    VSL sklep I Cp 24/2015
    25.2.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
    VSL0083550
    ZOdvT tarifna številka 3102.
    nagrada zagovornika – nagrada za narok
    Pritrditi je pritožbi, da znaša vrednost spornega predmeta v obravnavani pravdi 23.200,00 EUR, kolikor znaša vtoževana terjatev tožeče stranke, in da ob takšni vrednosti spora znaša nagrada za narok po tar. št. 3102 ZOdvT – 534,00 EUR, povišano za 22 % DDV v znesku 117,48 EUR.
  • 53.
    VSL sklep III Ip 5/2015
    25.2.2015
    IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0053468
    ZIZ člen 55. ZPOMZO-1 člen 1, 1/1. ZPOMZO člen 3. ZOR člen 189, 189/2. OZ člen 168, 168/2.
    odškodnina - zakonske zamudne obresti - obračun zamudnih obresti - obrestovanje odškodninske terjatve - linearna in konformna metoda - uveljavitev ZPOMZO-1
    Glede na to, da so bile do ZPOMZO-1 zamudne obresti konformne zaradi predpisanega TOM, je z uveljavitvijo ZPOMZO-1, ki TOM več ne določa, odpadla podlaga za konformni način izračunavanja obresti, čemur je sledila sodna praksa (tako je zastavljen tudi program za izračun zamudnih obresti, ki ga je verificiralo Vrhovno sodišče Republike Slovenije). Če je bila podlaga za konformne zamudne obresti, in posledično za konformni način izračunavanja, TOM, ki pa je bila do ZPOMZO-1 iz obrestovanja odškodninskih terjatev oziroma obveznosti izključena glede na prej navedeni določbi ZOR oziroma OZ in sprejeto načelno pravno mnenje, ni materialnopravne podlage za opredelitev zamudnih obresti od teh terjatev oziroma obveznosti kot konformne in za njihov izračun po konformni metodi. Odškodninske terjatve oziroma obveznosti se do uveljavitve ZPOMZO-1 namreč obrestujejo zgolj po v času do ZPOMZO-1 predpisani realni obrestni meri zamudnih obresti (13,5 odstotnih točk, kot sta to upoštevali tudi stranki tega izvršilnega postopka ob izračunu zamudnih obresti).

    Nadaljevanje obrestovanja povečane glavnice (s pripisanimi obrestmi) od 28. 6. 2003 dalje bi pomenilo dopustitev obrestovanja obresti brez zakonske podlage. Višje sodišče glede na navedeno pritrjuje pritožbenemu stališču, da ni materialnopravne podlage za izračun obresti od 28. 6. 2003 tudi od obresti, ki so do takrat natekle. Meni tudi, da ni niti podlage za uporabo konformnega načina obrestovanja do vključno 27. 6. 2003, prav iz razloga, iz katerega so bile za odškodninske terjatve prisojene zamudne obresti v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM.
  • 54.
    VSL sklep I Cpg 273/2015
    25.2.2015
    SODNE TAKSE
    VSL0080978
    ZST-1 člen 10, 10/4, 11, 11/4, 11/5.
    pogoji za oprostitev plačila sodne takse – ponoven predlog za oprostitev podan v pritožbi
    Institut taksne oprostitve je izjema od pravila, da morajo stranke v sodnih postopkih sodne takse plačati. Namenjen je zgolj tistim fizičnim in pravnim osebam, ki bi jim zaradi slabega premoženjskega oziroma finančnega in likvidnostnega stanja plačilo taks predstavljalo oviro za dostop do sodišča. Takšne okoliščine pa mora navajati in dokazati stranka, ki predlaga taksno oprostitev. Za presojo o predlagani oprostitvi ne zadostuje pavšalno sklicevanje na ogroženost nadaljnjega poslovanja družbe, niti sklicevanje na poslovno izgubo družbe v zadnjem poslovnem letu in bilančno izgubo, pa tudi ne v pritožbi navedeno novo dejstvo, da ima podjetje blokirane transakcijske račune.
  • 55.
    VSL sklep I Cp 3356/2014
    25.2.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0082466
    ZPP člen 181, 181/2, 274.
    ugotovitvena tožba – pravni interes – procesna predpostavka – zavrženje tožbe – predhodni preizkus tožbe
    Sodišče prve stopnje je tožbo res nepravilno zavrglo z odločbo, ki jo je poimenovalo sodba. To bi namreč moralo storiti s sklepom. A da gre pri tem zgolj za pomoten zapis, izhaja tudi iz pravnega pouka odločbe, ki omenja dopustnost vložitve pritožbe zoper sklep. Bolj pomembno je, da ni razvidno, katere procesne pravice tožnikov naj bi bile zaradi tega napačnega poimenovanja kršene oziroma katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila posledično podana.

    Za vsebinsko obravnavo ugotovitvene tožbe (pravilno tožbenega zahtevka) tožnika nista izpolnila (izkazala obstoja) procesne predpostavke pravne koristi (pravnega interesa). Obstoj slednje bi morala izkazati že v tožbi. Okoliščina, da sodišče prve stopnje njune tožbe ni zavrglo takoj oziroma ob predhodnem preizkusu le-te, nima nobenega vpliva na pravilnost oziroma zakonitost izpodbijane odločbe. Prav tako ne predstavlja kršitve njunih procesnih pravic. Ker mora sodišče prve stopnje na obstoj procesnih predpostavk paziti ves čas postopka, je dolžno (če kadarkoli med postopkom ugotovi, da kakšna od njih ne obstoji) postopati tako, kot je to storilo v obravnavanem primeru. Iz tega razloga tudi ni bilo dolžno opraviti (izvesti) naroka. Narok za glavno obravnavo je namenjen vsebinskemu obravnavanju tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru pa vse procesne predpostavke za takšno obravnavanje niso bile podane (izkazane).
  • 56.
    VSL sklep I Cpg 25/2015
    25.2.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081000
    URS člen 22. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8.
    zavrnitev dokaznega predloga – razlogi za zavrnitev dokaza – nasprotni dokaz
    Z dokaznim predlogom, da se jo zasliši, je tožena stranka želela dokazati svojo trditev, da ji menica ni bila izročena, torej nasprotno od tega, kar je na podlagi ostalih izvedenih dokazov ugotovilo sodišče. Z zavrnitvijo tega dokaznega predloga ji je zato odvzelo možnost, da dokaže nasprotno, kar je nedopustno.
  • 57.
    VDSS sklep Pdp 1669/2014
    25.2.2015
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0014185
    ZOdvT člen 21, 21/1. ZST-1 člen 19, 19/1. ZPP člen 39, 45.
    pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - nadure
    Tožnik je s tožbo opisno zahteval izplačilo nadur. S sklepom ga je zato sodišče prve stopnje pozvalo, da postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, oziroma da opredeli denarno terjatev po višini. V vlogi je tožnik zahtevek opredelil po višini, tako da je zahteval obračun nadur v določenem znesku. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je kot vrednost spornega predmeta upoštevalo vtoževani znesek.

    Pri tožbenih zahtevkih z denarnimi zneski je za določanje vrednosti spornega predmeta bistveno, kaj tožnik s tožbo zahteva, ne glede na drugačno navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi.
  • 58.
    VSL sodba II Cpg 1756/2014
    25.2.2015
    POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080611
    OZ člen 120, 120/1. ZPP člen 212.
    splošni pogoji – izpolnitev pogodbe – naročniško razmerje – letna naročnina – trditveno in dokazno breme
    Splošni pogoji, ki jih določi en pogodbenik, bodisi da so vsebovani v formularni pogodbi bodisi, da se pogodba nanje sklicuje, dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v isti pogodbi in praviloma zavezujejo tako kot ti.

    Tožeča stranka ni prepričala sodišča, da ima uporabnik večjo možnost dokazovanja, da ni imel dostopa do aplikacije, od ponudnika, da mu je dostop zagotavljal.
  • 59.
    VSL sklep I Cp 3267/2014
    25.2.2015
    DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076272
    ZPVAS člen 8. ZD člen 27, 221.
    nujni delež – nujni dedič – dedni dogovor – novo premoženje – dedna izjava – agrarna skupnost – član agrarne skupnosti – dedovanje premoženjske pravice v naravi – sosporniki – navadni sosporniki
    Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. člen ZD); nujnemu dediču gre določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Nujni dedič ima torej pravico do nujnega deleža tudi na pozneje najdenem premoženju. Če je v zapuščinskem postopku sklenjen dedni dogovor, pa se po pravnomočnosti sklepa najde novo premoženje (221. člen ZD), je glede novega premoženja treba ugotavljati voljo strank (Pravno mnenje občne seje VSS z dne 22. - 23. 11. 1982). Kot opozarja pritožba, v spisovnih podatkih (dedni dogovor na zapuščinski obravnavi dne 29. 5. 1998, vloge dedičev) ni podlage za zaključek, da bi bilo sedaj obravnavano premoženje predmet dednih izjav dedičev in dednega dogovora, na podlagi katerih je bil izdan prvi sklep o dedovanju. Sodišče prve stopnje bi zato moralo o novo najdenem premoženju obvestiti nujne dediče in jih pozvati, da v zvezi s tem premoženjem podajo dedne izjave. V skladu z 8. členom ZPVAS bi lahko nujni dediči zapustnice zahtevali nujne deleže v gotovini.

    Dediči so glede uveljavljanja dednih deležev (zakonitih ali nujnih) navadni, ne pa enotni sosporniki.
  • 60.
    VDSS sodba Pdp 1013/2014
    25.2.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0013584
    KPJS člen 37, 37/1. ZSPJS člen 23, 23/1. ZVis člen 52, 52/2, 55, 55/4, 55/8.
    dodatek za magisterij - učitelj
    Javni uslužbenec je upravičen do dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta (člen 23/1 ZSPJS). Ker je bil pogoj za imenovanje tožnice v naziv višji predavatelj znanstveni magisterij, pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu visokošolski učitelj predavatelj pa imenovanje v naziv višji predavatelj, tožnica do vtoževanega dodatka za znanstveni magisterij v vtoževanem obdobju ni bila upravičena.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 34
  • >
  • >>