plača - plačilo za delo - obveznost plačila - regres za letni dopust
Tožena stranka ni dokazala obstoja dogovora s tožnikom, da bi lahko zneske regresa poračunala na račun vsakoletnega inventurnega manka. Zato je tožnik na podlagi 131. člena ZDR upravičen do regresa za letni dopust, saj je imel pravico do izrabe celotnega letnega dopusta.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023305
KZ-1 člen 70, 70a, 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 492.
varnostni ukrep – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu – protipravno ravnanje – neprištevnost – predpisana kazen
Zakonski pogoj za izrek varnostnega ukrepa po 70.a členu KZ-1B, da se lahko izreče le za tista protipravna dejanja, za katere je predpisana kazen najmanj enega leta zapora, je potrebno razlagati tako, da je ta ukrep mogoče izreči za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen enega ali več let zapora. Ni pravilna razlaga, da je navedeni varnostni ukrep mogoče izreči le za tista kazniva dejanja, za katera je predpisan zakonski minimum kazni enega leta zapora.
Namen zakonodajalca je bil, da storilcu, ki je storil protipravno dejanje v stanju neprištevnosti ali kaznivo dejanje v bistveno zmanjšani prištevnosti, pa obstaja nevarnost, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je tako nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v fozenzičnem psihiatrične oddelku zdravstvenega zavoda, ki ustreza posebnim varnostnim pogojem, takšno dejanje prepreči z izrekom varnostnega ukrepa po 70.a členu KZ-1B.
Ureditvi iz ZDavP-2 in ZST-1, ki urejata zastaranje pravice do odmere in izvršitve davka oziroma takse (javnopravno razmerje), ob hkratnem upoštevanju splošnih načel pravne varnosti in zaupanja v pravo, narekujeta razlago, da velja tudi v kazenskem postopku za izvršitev pravnomočne oziroma izvršljive odločbe o stroških kazenskega postopka petletni relativni zastaralni rok, ki začne teči po poteku dneva, ki bi bilo potrebno stroške plačati. Izvršitev plačila stroškov pa zastara v vsakem primeru, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje začelo teči (absolutni zastaralni rok).
Pri tožniku je bila že ugotovljena 50 % telesna okvara, na podlagi katere mu je bila priznana pravica do invalidnine. Zato je bila za razsojo v sporni zadevi odločilna ugotovitev, ali je pri tožniku v zvezi s to okvaro prišlo do dodatnega poslabšanja. Iz izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje ne izhaja in tožnik ne zatrjuje, da se mu je stanje v zvezi z ugotovljeno okvaro še dodatno poslabšalo. Zato tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna višji odstotek za telesno okvaro in s tem višja invalidnina, ni utemeljen.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – ponoven predlog za oprostitev podan v pritožbi
Institut taksne oprostitve je izjema od pravila, da morajo stranke v sodnih postopkih sodne takse plačati. Namenjen je zgolj tistim fizičnim in pravnim osebam, ki bi jim zaradi slabega premoženjskega oziroma finančnega in likvidnostnega stanja plačilo taks predstavljalo oviro za dostop do sodišča. Takšne okoliščine pa mora navajati in dokazati stranka, ki predlaga taksno oprostitev. Za presojo o predlagani oprostitvi ne zadostuje pavšalno sklicevanje na ogroženost nadaljnjega poslovanja družbe, niti sklicevanje na poslovno izgubo družbe v zadnjem poslovnem letu in bilančno izgubo, pa tudi ne v pritožbi navedeno novo dejstvo, da ima podjetje blokirane transakcijske račune.
Sodišče prve stopnje je tožbo res nepravilno zavrglo z odločbo, ki jo je poimenovalo sodba. To bi namreč moralo storiti s sklepom. A da gre pri tem zgolj za pomoten zapis, izhaja tudi iz pravnega pouka odločbe, ki omenja dopustnost vložitve pritožbe zoper sklep. Bolj pomembno je, da ni razvidno, katere procesne pravice tožnikov naj bi bile zaradi tega napačnega poimenovanja kršene oziroma katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila posledično podana.
Za vsebinsko obravnavo ugotovitvene tožbe (pravilno tožbenega zahtevka) tožnika nista izpolnila (izkazala obstoja) procesne predpostavke pravne koristi (pravnega interesa). Obstoj slednje bi morala izkazati že v tožbi. Okoliščina, da sodišče prve stopnje njune tožbe ni zavrglo takoj oziroma ob predhodnem preizkusu le-te, nima nobenega vpliva na pravilnost oziroma zakonitost izpodbijane odločbe. Prav tako ne predstavlja kršitve njunih procesnih pravic. Ker mora sodišče prve stopnje na obstoj procesnih predpostavk paziti ves čas postopka, je dolžno (če kadarkoli med postopkom ugotovi, da kakšna od njih ne obstoji) postopati tako, kot je to storilo v obravnavanem primeru. Iz tega razloga tudi ni bilo dolžno opraviti (izvesti) naroka. Narok za glavno obravnavo je namenjen vsebinskemu obravnavanju tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru pa vse procesne predpostavke za takšno obravnavanje niso bile podane (izkazane).
KPJS člen 37, 37/1. ZSPJS člen 23, 23/1. ZVis člen 52, 52/2, 55, 55/4, 55/8.
dodatek za magisterij - učitelj
Javni uslužbenec je upravičen do dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta (člen 23/1 ZSPJS). Ker je bil pogoj za imenovanje tožnice v naziv višji predavatelj znanstveni magisterij, pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu visokošolski učitelj predavatelj pa imenovanje v naziv višji predavatelj, tožnica do vtoževanega dodatka za znanstveni magisterij v vtoževanem obdobju ni bila upravičena.
stvarna pristojnost - samostojni podjetnik posameznik - gospodarski spor - vsebina spornega razmerja - dopolnitev vloge
Pri podjetnikih posameznikih za gospodarski spor ne zadostuje personalno načelo, pač pa je treba upoštevati tudi kavzalni kriterij – vsebino spornega razmerja. Oceniti je treba, ali gre za razmerje, nastalo na podlagi gospodarskopravnega posla in gospodarskih odnosov.
pogodba o finančnem leasingu – izvedba predlaganih dokazov
Leasingodajalec mora pri prodaji predmeta leasinga ravnati kot dober gospodar ter zanj iztržiti čim višjo tržno vrednost, saj je po pogodbi upravičen terjati od leasingojemalca celotno plačilo zapadlih in nezapadlih obrokov, zmanjšanih za vrednost vozila. Tožencem, ki pravočasno predlagajo dokaz z izvedencem cenilcem za predmet leasinga, mora biti izvedba tega dokaza omogočena, saj le tako lahko izkažejo morebitno neskladno ravnanje leasigodajalca.
PRAVO EVROPSKE UNIJE – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083495
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3. ZIZ člen 62, 62/2, 62/3.
sklep o izvršbi - tožbeni zahtevek - ugovor zoper sklep o izvršbi - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožbenemu stališče, češ da lahko dolžnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi, izdanim na podlagi verodostojne listine, ugovarja zgolj sklepu o izvršbi, ne pa tudi zahtevku upnika, ni moč slediti. Kot je jasno razvidno iz določb 2. in 3. odstavka 62. člena ZIZ, lahko dolžnik sklep o izvršbi izpodbija samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, ali zgolj v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača (torej v dajatvenem delu), ali pa ga izpodbija v celoti. Če ga torej izpodbija (tudi) v dajatvenemu delu, to pomeni, da ugovarja zahtevku (v zvezi s poplačilom katerega je izvršba predlagana). V takem primeru se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, pa se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0082484
ZDen člen 72, 72/2, 78, 78/2. OZ člen 335, 335/1. URS člen 26, 26/1.
odgovornost države – napaka pri vodenju denacionalizacijskega postopka – zastaranje – začetek teka zastaranja – prehod denacionaliziranega premoženja na dediče – pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji – sosporništvo na aktivni strani – dediščinska skupnost
V tej pravdi tožniki ne uveljavljajo zahtevka zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja, temveč škodo, ki jim je nastala zaradi izgube možnosti uveljavljanja tega zahtevka od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, s katerim bi zaradi njegove specifične narave v primeru vrnitve nepremičnine v naravi nedvomno uspeli.
Zastaranje odškodninske terjatve zoper državo zaradi napake upravnega organa v denacionalizacijskem postopku teče od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - goljufija - policist - rok za podajo odpovedi - oprostilna sodba
Tožnik (pomočnik kimandirja) je v času, ko bi moral biti na delu pri toženi stranki, opravljal delo inštruktorja v avtošoli. S svojim ravnanjem je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnika je bil v kazenskem postopku oproščen obtožbe, da je v pretežnem delu z istimi ravnanji, ki se mu očitajo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, storil kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1. Vendar pa delovno sodišče v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ravnanj, ki imajo vse znake kaznivega dejanja, ni vezano na pravnomočno oprostilno sodbo, temveč le na pravnomočno obsodilno sodbo.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0082487
OZ člen 131, 131/1, 171, 922, 965, 965/2. ZVZD člen 5, 9. ZDR člen 43, 184.
poškodba pri delu – direktna tožba – zavarovalni primer – jamstvo – riziko nastanka – padec na poledeneli površini na dvorišču delodajalca – krivdna odgovornost – opustitev dolžnosti – neočiščena površina – soprispevek delavca
Tožnikova nezgoda ne delovnem mestu predstavlja zavarovalni primer. Zavarovalna pogodba se sklene za nek riziko. Realizacija rizika pomeni zavarovalni primer. Dogodek, glede katerega se sklene zavarovanje (zavarovalni primer), mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. Riziko predstavlja obstoj nevarnosti za nastanek zavarovalnega primera. Podana mora biti možnost nastanka rizika. Bistveni element rizika pa je negotovost nastanka dogodka. Ne more biti dvoma, da padec na poledeneli površini ustreza pravnemu standardu negotovega dogodka. Do njega namreč tudi v zimskem vremenu lahko pride ali pa ne. In sicer nepričakovano in neodvisno od oškodovančeve volje. Tožena stranka na podlagi zavarovalne pogodbe torej jamči za škodo, nastalo iz takih dogodkov, tožniku pa direktno odgovarja.
Do padca je prišlo zaradi ugotovljenih opustitev zakonskih dolžnosti njegovega delodajalca. Kljub zimskim razmeram (poledenelost cestišča, novo zapadli sneg) pred pričetkom dela ni primerno in pravočasno očistil in posipal pohodnih površin, po katerih so se v zvezi z delom morali gibati delavci. To je storil šele po tožnikovem padcu.
Z dokaznim predlogom, da se jo zasliši, je tožena stranka želela dokazati svojo trditev, da ji menica ni bila izročena, torej nasprotno od tega, kar je na podlagi ostalih izvedenih dokazov ugotovilo sodišče. Z zavrnitvijo tega dokaznega predloga ji je zato odvzelo možnost, da dokaže nasprotno, kar je nedopustno.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZST-1 člen 19, 19/1. ZPP člen 39, 45.
pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - nadure
Tožnik je s tožbo opisno zahteval izplačilo nadur. S sklepom ga je zato sodišče prve stopnje pozvalo, da postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, oziroma da opredeli denarno terjatev po višini. V vlogi je tožnik zahtevek opredelil po višini, tako da je zahteval obračun nadur v določenem znesku. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je kot vrednost spornega predmeta upoštevalo vtoževani znesek.
Pri tožbenih zahtevkih z denarnimi zneski je za določanje vrednosti spornega predmeta bistveno, kaj tožnik s tožbo zahteva, ne glede na drugačno navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi.
Glede na to, da so bile do ZPOMZO-1 zamudne obresti konformne zaradi predpisanega TOM, je z uveljavitvijo ZPOMZO-1, ki TOM več ne določa, odpadla podlaga za konformni način izračunavanja obresti, čemur je sledila sodna praksa (tako je zastavljen tudi program za izračun zamudnih obresti, ki ga je verificiralo Vrhovno sodišče Republike Slovenije). Če je bila podlaga za konformne zamudne obresti, in posledično za konformni način izračunavanja, TOM, ki pa je bila do ZPOMZO-1 iz obrestovanja odškodninskih terjatev oziroma obveznosti izključena glede na prej navedeni določbi ZOR oziroma OZ in sprejeto načelno pravno mnenje, ni materialnopravne podlage za opredelitev zamudnih obresti od teh terjatev oziroma obveznosti kot konformne in za njihov izračun po konformni metodi. Odškodninske terjatve oziroma obveznosti se do uveljavitve ZPOMZO-1 namreč obrestujejo zgolj po v času do ZPOMZO-1 predpisani realni obrestni meri zamudnih obresti (13,5 odstotnih točk, kot sta to upoštevali tudi stranki tega izvršilnega postopka ob izračunu zamudnih obresti).
Nadaljevanje obrestovanja povečane glavnice (s pripisanimi obrestmi) od 28. 6. 2003 dalje bi pomenilo dopustitev obrestovanja obresti brez zakonske podlage. Višje sodišče glede na navedeno pritrjuje pritožbenemu stališču, da ni materialnopravne podlage za izračun obresti od 28. 6. 2003 tudi od obresti, ki so do takrat natekle. Meni tudi, da ni niti podlage za uporabo konformnega načina obrestovanja do vključno 27. 6. 2003, prav iz razloga, iz katerega so bile za odškodninske terjatve prisojene zamudne obresti v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM.
ODZ paragraf 974. OZ člen 9, 9/2. Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij člen 105.
dovoljenje za uporabo - souporaba industrijskega tira - osnovna sredstva - namen rabe - delovni proces - raba nujna za delovanje - rok trajanja pogodbenega razmerja - pogodbena podlaga - prekarij - preklic souporabe
Da je tožena stranka industrijski tir souporabljala v delovnem procesu in da je tožeča stranka za to vedela, ne more biti sporno. Tudi iz zapisnika z dne 11. 10. 1962 je namreč razvidno, da je bila izgradnja novega industrijskega tira in souporaba tira nujna za delovanje pravnega prednika tožene stranke. To je tožeča stranka oziroma njen pravni prednik vedel in na souporabo v takšne namene pristal. To pa pomeni, da je bil namen rabe določen, hkrati pa tudi rok trajanja pogodbenega razmerja – dokler bo souporaba industrijskega tira tožnice potrebna za delovanje toženke.
Tudi ni bilo izkazano, da je dogovor (o souporabi industrijskega tira) predvideval preklic souporabe. To pa pomeni, da je materialnopravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo v konkretnem primeru le za posodbo do preklica v smislu določbe paragrafa 974 ODZ, torej za prekarij.
Tudi osnovna sredstva je gospodarska organizacija lahko oddala v uporabo oziroma v zakup.
nujni delež – nujni dedič – dedni dogovor – novo premoženje – dedna izjava – agrarna skupnost – član agrarne skupnosti – dedovanje premoženjske pravice v naravi – sosporniki – navadni sosporniki
Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. člen ZD); nujnemu dediču gre določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Nujni dedič ima torej pravico do nujnega deleža tudi na pozneje najdenem premoženju. Če je v zapuščinskem postopku sklenjen dedni dogovor, pa se po pravnomočnosti sklepa najde novo premoženje (221. člen ZD), je glede novega premoženja treba ugotavljati voljo strank (Pravno mnenje občne seje VSS z dne 22. - 23. 11. 1982). Kot opozarja pritožba, v spisovnih podatkih (dedni dogovor na zapuščinski obravnavi dne 29. 5. 1998, vloge dedičev) ni podlage za zaključek, da bi bilo sedaj obravnavano premoženje predmet dednih izjav dedičev in dednega dogovora, na podlagi katerih je bil izdan prvi sklep o dedovanju. Sodišče prve stopnje bi zato moralo o novo najdenem premoženju obvestiti nujne dediče in jih pozvati, da v zvezi s tem premoženjem podajo dedne izjave. V skladu z 8. členom ZPVAS bi lahko nujni dediči zapustnice zahtevali nujne deleže v gotovini.
Dediči so glede uveljavljanja dednih deležev (zakonitih ali nujnih) navadni, ne pa enotni sosporniki.
umik tožbe – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – izpolnitev zahtevka – utemeljenost zahtevka – rok za izpolnitev dajatve
Stroškovna odločitev v primeru umika tožbe ni odvisna od utemeljenosti ali neutemeljenosti zahtevka. Odvisna je od tega, ali je umik tožbe posledica toženkine izpolnitve zahtevka ali ne.