Kljub temu, da darilna pogodba ni bila sklenjena v pisni obliki, je veljavna, ker je bila v pretežni meri izpolnjena in je bilo s tem pravno razmerje med pravdnima strankama realizirano kot darilna pogodba.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - pisna seznanitev
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker je storil kršitev prepovedi igranja na igralnih avtomatih v igralnem salonu in zaradi ponavljajočega zamujanja na delo. Tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora, temveč mu je direktor le izročil izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR-1 res ni določil, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavcu ni dolžan zagotoviti zagovora, vendar ker gre za izjemo od splošnega načela pravice do zagovora, je treba te izjeme razlagati restriktivno. Namen zakonske zahteve po zagovoru ni dokazovanje neutemeljenosti očitanega, pač pa pomeni pravico delavca, da se izjasni o očitkih in eventualno pojasni svoja ravnanja. To pa tožniku ni bilo omogočeno, saj tožena stranka tožniku ni vročila niti pisne obdolžitve. Prepričanje tožene stranke, da zagovor, tudi če bi bil opravljen, njene odločitve ne bi mogel spremeniti, ne opravičuje opustitve zagovora.
Za utemeljenost obogatitvenega zahtevka morajo biti hkrati podani vsi pogoji: obogatitev, prikrajšanje (na škodo drugega), vzročna zveza in odsotnost pravnega temelja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023305
KZ-1 člen 70, 70a, 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 492.
varnostni ukrep – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu – protipravno ravnanje – neprištevnost – predpisana kazen
Zakonski pogoj za izrek varnostnega ukrepa po 70.a členu KZ-1B, da se lahko izreče le za tista protipravna dejanja, za katere je predpisana kazen najmanj enega leta zapora, je potrebno razlagati tako, da je ta ukrep mogoče izreči za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen enega ali več let zapora. Ni pravilna razlaga, da je navedeni varnostni ukrep mogoče izreči le za tista kazniva dejanja, za katera je predpisan zakonski minimum kazni enega leta zapora.
Namen zakonodajalca je bil, da storilcu, ki je storil protipravno dejanje v stanju neprištevnosti ali kaznivo dejanje v bistveno zmanjšani prištevnosti, pa obstaja nevarnost, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je tako nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v fozenzičnem psihiatrične oddelku zdravstvenega zavoda, ki ustreza posebnim varnostnim pogojem, takšno dejanje prepreči z izrekom varnostnega ukrepa po 70.a členu KZ-1B.
stvarna pristojnost - samostojni podjetnik posameznik - gospodarski spor - vsebina spornega razmerja - dopolnitev vloge
Pri podjetnikih posameznikih za gospodarski spor ne zadostuje personalno načelo, pač pa je treba upoštevati tudi kavzalni kriterij – vsebino spornega razmerja. Oceniti je treba, ali gre za razmerje, nastalo na podlagi gospodarskopravnega posla in gospodarskih odnosov.
obvezno zavarovanje v prometu – nastop zamude – tek zakonskih zamudnih obresti
Določilo tretjega odstavka 27. člena ZOZP res predvideva, da toženka ne more priti v zamudo pred iztekom treh mesecev od dneva, ko je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek. Vendar pa je navedena določba stopila v veljavo šele z novelo ZOZP-D in se glede na njen 38. člen uporablja le za škodne dogodke, ki so se pripetili po njeni uveljavitvi. Ker je do obravnavanega škodnega dogodka prišlo 31.7.2004, se določilo tretjega odstavka 27. člena ZOZP nanj (oziroma iz njega izvirajoče zahtevke) ne more nanašati.
pogodba o finančnem leasingu – izvedba predlaganih dokazov
Leasingodajalec mora pri prodaji predmeta leasinga ravnati kot dober gospodar ter zanj iztržiti čim višjo tržno vrednost, saj je po pogodbi upravičen terjati od leasingojemalca celotno plačilo zapadlih in nezapadlih obrokov, zmanjšanih za vrednost vozila. Tožencem, ki pravočasno predlagajo dokaz z izvedencem cenilcem za predmet leasinga, mora biti izvedba tega dokaza omogočena, saj le tako lahko izkažejo morebitno neskladno ravnanje leasigodajalca.
Tožnik je fizično napadel toženi stranki. Ker so prej živeli v isti hiši, saj gre za sina in starša, sta imela toženca na voljo reakcijo na odvzem mirne posesti uživanja hiše, možnost fizičnega protinapada ali izselitve iz hiše. Ker gre za starejši osebi, tožnik pa je mlajši in močnejši, sta se toženca utemeljeno poslužila samopomoči in zamenjala ključavnice.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013823
ZPP člen 19, 19/1, 191, 191/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1. OZ člen 147, 186, 191.
stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - solidarna odgovornost - sosporniki
Tožnica vtožuje odškodnino zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Tožbo je vložila zoper prvo toženo stranko kot svojega delodajalca. Po trditvah tožnice sta drugi toženec in tretja toženka (tožničina sodelavca) solidarno odgovorna za vtoževano škodo, ki ji je nastala zaradi njunih ravnanj. Po določbi b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče v individualnem delovnem sporu pristojno le za odločanje o zahtevku zoper delodajalca, to je prvo toženo stranko, ne pa tudi zoper fizični osebi, to je drugega toženca in tretjo toženko, ki sta bila zaposlena pri prvo toženi stranki. Izjema je določena v drugem odstavku 5. člena ZDSS-1, ko je poleg delodajalca lahko tožena stranka kot sospornik tudi zavarovalnica. Zato se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo za nepristojno glede obravnavanja tožbenega zahtevka zoper drugega toženca in tretjo toženko in zadevo v tem obsegu pravilno odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Kopru kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.
Zamudne sodbe ni možno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej se lahko izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
ZDR člen 7, 7/2, 109, 109/1, 109/2, 109/4. ZKol člen 4. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina
Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije je v prvem odstavku 40. člena določala, da je odpravnina delavca zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko višja od desetkratnika osnove, kot jo določa zakon, če je višji znesek odpravnine izračunan v skladu z zakonom. Ob upoštevanju osnove, ki v tožničinem primeru znaša 1.390,48 EUR, ter dolžine delovne dobe v trajanju 34 let, odpravnina na podlagi prvega in drugega odstavka 109. člena ZDR znaša 15.758,85 EUR in jo mora tožena stranka izplačati v tem, višjem znesku (drugi odstavek 7. člena ZDR in 4. člen ZKolP). Tako dobljeni znesek odpravnine je izračunan v skladu z zakonom, saj dosojena razlika v odpravnini v znesku 2.175,25 EUR predstavlja razliko med izplačanim 10-kratnikom osnove in pripadajočo odpravnino po 1. in 2. odst. 109. člena ZDR.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – ponoven predlog za oprostitev podan v pritožbi
Institut taksne oprostitve je izjema od pravila, da morajo stranke v sodnih postopkih sodne takse plačati. Namenjen je zgolj tistim fizičnim in pravnim osebam, ki bi jim zaradi slabega premoženjskega oziroma finančnega in likvidnostnega stanja plačilo taks predstavljalo oviro za dostop do sodišča. Takšne okoliščine pa mora navajati in dokazati stranka, ki predlaga taksno oprostitev. Za presojo o predlagani oprostitvi ne zadostuje pavšalno sklicevanje na ogroženost nadaljnjega poslovanja družbe, niti sklicevanje na poslovno izgubo družbe v zadnjem poslovnem letu in bilančno izgubo, pa tudi ne v pritožbi navedeno novo dejstvo, da ima podjetje blokirane transakcijske račune.
Sodišče prve stopnje je tožbo res nepravilno zavrglo z odločbo, ki jo je poimenovalo sodba. To bi namreč moralo storiti s sklepom. A da gre pri tem zgolj za pomoten zapis, izhaja tudi iz pravnega pouka odločbe, ki omenja dopustnost vložitve pritožbe zoper sklep. Bolj pomembno je, da ni razvidno, katere procesne pravice tožnikov naj bi bile zaradi tega napačnega poimenovanja kršene oziroma katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila posledično podana.
Za vsebinsko obravnavo ugotovitvene tožbe (pravilno tožbenega zahtevka) tožnika nista izpolnila (izkazala obstoja) procesne predpostavke pravne koristi (pravnega interesa). Obstoj slednje bi morala izkazati že v tožbi. Okoliščina, da sodišče prve stopnje njune tožbe ni zavrglo takoj oziroma ob predhodnem preizkusu le-te, nima nobenega vpliva na pravilnost oziroma zakonitost izpodbijane odločbe. Prav tako ne predstavlja kršitve njunih procesnih pravic. Ker mora sodišče prve stopnje na obstoj procesnih predpostavk paziti ves čas postopka, je dolžno (če kadarkoli med postopkom ugotovi, da kakšna od njih ne obstoji) postopati tako, kot je to storilo v obravnavanem primeru. Iz tega razloga tudi ni bilo dolžno opraviti (izvesti) naroka. Narok za glavno obravnavo je namenjen vsebinskemu obravnavanju tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru pa vse procesne predpostavke za takšno obravnavanje niso bile podane (izkazane).
KPJS člen 37, 37/1. ZSPJS člen 23, 23/1. ZVis člen 52, 52/2, 55, 55/4, 55/8.
dodatek za magisterij - učitelj
Javni uslužbenec je upravičen do dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta (člen 23/1 ZSPJS). Ker je bil pogoj za imenovanje tožnice v naziv višji predavatelj znanstveni magisterij, pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu visokošolski učitelj predavatelj pa imenovanje v naziv višji predavatelj, tožnica do vtoževanega dodatka za znanstveni magisterij v vtoževanem obdobju ni bila upravičena.
PRAVO EVROPSKE UNIJE – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083495
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3. ZIZ člen 62, 62/2, 62/3.
sklep o izvršbi - tožbeni zahtevek - ugovor zoper sklep o izvršbi - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožbenemu stališče, češ da lahko dolžnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi, izdanim na podlagi verodostojne listine, ugovarja zgolj sklepu o izvršbi, ne pa tudi zahtevku upnika, ni moč slediti. Kot je jasno razvidno iz določb 2. in 3. odstavka 62. člena ZIZ, lahko dolžnik sklep o izvršbi izpodbija samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, ali zgolj v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača (torej v dajatvenem delu), ali pa ga izpodbija v celoti. Če ga torej izpodbija (tudi) v dajatvenemu delu, to pomeni, da ugovarja zahtevku (v zvezi s poplačilom katerega je izvršba predlagana). V takem primeru se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, pa se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.
poroštvena izjava – odgovornost poroka za plačilo – vsebina izjave – jamčevanje za kredit – leasing pogodba
S podpisom poroštvene izjave z dne 24. 6. 2005 je toženec jamčil za kredit po leasing pogodbi, ki je bila podpisana 2. 8. 2005. Poroštvo je namreč mogoče prevzeti tudi za pogojno obveznost ter za določeno bodočo obveznost.
pridobitev lastninske pravice na premičnini - pogoji - pravni posel - izročitev v posest - dejansko oblast
Ker morata biti oba pogoja za pridobitev lastninske pravice na premičnin, to je pravni naslov in pridobitveni način, izpolnjena kumulativno, ima za posledico nepridobitve lastninske pravice že izostanek enega izmed obeh pogojev. Povedano drugače, lastninske pravice na premičnini ni možno pridobiti, če ni potrebnega pravnega naslova za njeno pridobitev in če obenem premičnina pridobitelju ni izročena v posest.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/1, 272/1-1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneva o obstoju objektivnega pogoja za izpodbijanje
Uspešno izpodbita domneva o obstoju (objektivnega) pogoja za izpodbijanje iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP v celoti konzumira (objektivni) pogoj za izpodbijanje iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSM0022441
ZKP člen 378. ZP-1 člen 67, 67/1. ZPrCP člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/3. ZVCP-1 člen 130, 130/2, 130/4, 130/4-c.
vključevanje v cestni promet - vožnja pod vplivom alkohola - smiselna uporaba določb ZKP v prekrškovnem postopku - obvestilo stranke o seji senata pritožbenega sodišča - graja dokazne ocene - prekluzija glede navajanja dejstev
Določba prvega odstavka 378. člena ZKP se (smiselno) ne uporablja v prekrškovnih postopkih, saj procesna določba prvega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v dvanajstih alinejah predpisuje, kdaj se v primeru, ko z ZP-1 ni drugače določeno, v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe ZKP in med te izjeme ne sodi odločanje višjega sodišča ter je po načelu analogije iz kazenskega postopka v postopku o prekršku za zavarovanje obdolženčeve pravice do obrambe oziroma kontradiktornosti postopka mogoče uporabiti kvečjemu obveznost pritožbenega sodišča iz 445. člena ZKP, ki se nanaša na skrajšani postopek in pri čemer sodišče druge stopnje o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po skrajšanem postopku, obvesti stranki o seji svojega senata samo, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari.