odstop terjatve iz delovnega razmerja - cesija - plača - regres za letni dopust
Zapadla terjatev za plačilo plač ali regresa za letni dopust (v neto znesku), čeprav izvira iz delovnega razmerja, ne predstavlja neprenosljive terjatve. V konkretnem primeru je odločilno, da gre za zapadle terjatve za plačilo plač in regresa za letni dopust v neto zneskih. S spremembo prvotnega upnika opisana terjatev ne izgubi svojega pomena in funkcije, prav tako se položaj dolžnika v ničemer ne poslabša. Zato ta terjatev ne sodi med neprenosljive terjatve v smislu 417. člena OZ.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - pokojninska doba - invalidnost I. kategorije - gostota pokojninske dobe
Pravico do vtoževanega sorazmernega dela invalidske pokojnine bi bilo tožniku mogoče priznati le, če bi bili izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji. To pomeni, da mora biti poleg I. kategorije invalidnosti zaradi bolezni izpolnjen tudi pogoj predpisane minimalne pokojninske dobe. Glede na 2. alineo 68. člena ZPIZ-1 lahko zavarovanec v primeru invalidnosti, ki je posledica bolezni, pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da ob nastanku invalidnosti dopolni pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta. Gre za t.i. gostoto pokojninske dobe, ki mora biti izpolnjena do dneva nastanka invalidnosti. Ta pogoj v tožnikovem primeru ni podan, zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine ni utemeljen.
Ker pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval, da naj sodišče k plačilu predujma za stroške cenilca pozove vodilnega upnika, s temi navedbami v pritožbenem postopku ne more uspeti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE – GOZDOVI
VSL0057344
ZSKZ člen 14, 14/1. ZLNDL člen 3. ZPP člen 163.
gozdovi – lastninska pravica – lastninska pravica na nepremičninah – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - družbena lastnina – priposestvovanje – lastninjenje nepremičnin – pogoji za pridobitev lastninske pravice občine po ZSKZ – stroški postopka – obrazloženost odmere stroškov postopka v sodbi
Lastnik spornih nepremičnin (gozdov) je bil 6. aprila 1941 A. K. Ker predmetne nepremičnine 6. aprila 1941 niso bile v lasti toženke (občine), je lastnica predmetnih gozdov v skladu s 14. členom ZSKZ postala tožnica (Republika Slovenija), in sicer že z dnem uveljavitve ZSKZ.
poroštvena izjava – odgovornost poroka za plačilo – vsebina izjave – jamčevanje za kredit – leasing pogodba
S podpisom poroštvene izjave z dne 24. 6. 2005 je toženec jamčil za kredit po leasing pogodbi, ki je bila podpisana 2. 8. 2005. Poroštvo je namreč mogoče prevzeti tudi za pogojno obveznost ter za določeno bodočo obveznost.
Ker je tožečo stranko na glavni obravnavi zastopala pooblaščenka - odvetnica in zahtevala povrnitev stroškov do konca glavne obravnave, mora sodišče odločiti tudi o teh priglašenih stroških.
ODZ paragraf 974. OZ člen 9, 9/2. Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij člen 105.
dovoljenje za uporabo - souporaba industrijskega tira - osnovna sredstva - namen rabe - delovni proces - raba nujna za delovanje - rok trajanja pogodbenega razmerja - pogodbena podlaga - prekarij - preklic souporabe
Da je tožena stranka industrijski tir souporabljala v delovnem procesu in da je tožeča stranka za to vedela, ne more biti sporno. Tudi iz zapisnika z dne 11. 10. 1962 je namreč razvidno, da je bila izgradnja novega industrijskega tira in souporaba tira nujna za delovanje pravnega prednika tožene stranke. To je tožeča stranka oziroma njen pravni prednik vedel in na souporabo v takšne namene pristal. To pa pomeni, da je bil namen rabe določen, hkrati pa tudi rok trajanja pogodbenega razmerja – dokler bo souporaba industrijskega tira tožnice potrebna za delovanje toženke.
Tudi ni bilo izkazano, da je dogovor (o souporabi industrijskega tira) predvideval preklic souporabe. To pa pomeni, da je materialnopravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo v konkretnem primeru le za posodbo do preklica v smislu določbe paragrafa 974 ODZ, torej za prekarij.
Tudi osnovna sredstva je gospodarska organizacija lahko oddala v uporabo oziroma v zakup.
Po zavarovalni pogodbi je bila tožeča stranka dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje ves čas trajanja pogodbenega razmerja (od 27. 12. 2011 do 31. 12. 2012), tožena stranka pa je bila dolžna plačati tožeči stranki zavarovalno premijo v skupnem znesku 13.740,91 EUR (njeno plačilo je bilo razdeljeno na 6 obrokov po 2.290,15 EUR, ki so dospeli v plačilo drugega dne v vsakem mesecu od februarja do julija 2012). Pogodba je bila sklenjena 17. 1. 2012 (pred začetkom postopka prisilne poravnave 16. 4. 2012), do začetka tega postopka pa nobena pogodbena stranka ni v celoti izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi zavarovalne pogodbe (2. odstavek 24. člena ZFPPIPP). Tožena stranka je plačala le prve tri obroke zavarovalne premije in je zato dolgovala še zadnje tri obroke, tožeča stranka pa je bila dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje še za preostalo obdobje dogovorjenega zavarovalnega razmerja (od 16. 4. 2012 do 31. 12. 2012).
Ker je bil ob začetku postopka prisilne poravnave nad toženo stranko izpolnjen dejanski stan iz 2. odstavka 24. člena ZFPPIPP in ker tožena stranka ni izkoristila odstopnega upravičenja iz 166. člena tega zakona, sklep o potrditvi prisilne poravnave St 756/2012 z dne 22. 11. 2012 v ničemer ne vpliva na vtoževano terjatev tožeče stranke (165. člen ZFPPIPP).
zamudna sodba - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Toženec ni vložil odgovora na tožbo, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za resnično, da je tožnica po izteku veljavnosti pogodb o zaposlitvi za določen čas nadaljevala z delom, zaradi česar je njena zaposlitev na podlagi 54. ZDR (56. člen ZDR-1) prešla v zaposlitev za nedoločen čas. Zato je toženec tožnico neutemeljeno odjavil iz socialnega zavarovanja. Tožnici je pogodba o zaposlitvi nezakonito prenehala, zato je upravičena do priznanja delovne dobe in do vseh pravic iz delovnega razmerja za obdobje od dneva, ko jo je toženec nezakonito odjavil iz zavarovanja, pa vse do dneva vročitve sodbe prvostopenjskega sodišča.
Zamudne sodbe ni možno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej se lahko izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013823
ZPP člen 19, 19/1, 191, 191/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1. OZ člen 147, 186, 191.
stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - solidarna odgovornost - sosporniki
Tožnica vtožuje odškodnino zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Tožbo je vložila zoper prvo toženo stranko kot svojega delodajalca. Po trditvah tožnice sta drugi toženec in tretja toženka (tožničina sodelavca) solidarno odgovorna za vtoževano škodo, ki ji je nastala zaradi njunih ravnanj. Po določbi b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče v individualnem delovnem sporu pristojno le za odločanje o zahtevku zoper delodajalca, to je prvo toženo stranko, ne pa tudi zoper fizični osebi, to je drugega toženca in tretjo toženko, ki sta bila zaposlena pri prvo toženi stranki. Izjema je določena v drugem odstavku 5. člena ZDSS-1, ko je poleg delodajalca lahko tožena stranka kot sospornik tudi zavarovalnica. Zato se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo za nepristojno glede obravnavanja tožbenega zahtevka zoper drugega toženca in tretjo toženko in zadevo v tem obsegu pravilno odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Kopru kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.
priobčitev glasbenih del – nezaščitena dela – trditvena podlaga – obveznost plačila DDV – obveznost tožeče stranke
DDV kot izvajalec storitve in zavezanec za njegovo plačilo v svoje breme plača tožeča stranka, v kolikor z zavezancem za plačilo avtorskega honorarja nima dogovora o prenosu tega bremena nanj. Nesporno med strankama te pravde dogovora o prenosu bremena plačila DDV-ja s tožeče na toženo stranko ni, posledično čemur je sodišče prve stopnje, ko ni ugodilo zahtevku za plačilo DDV-ja tožene stranke tožeči, materialnopravno pravilno odločilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – STVARNO PRAVO
VSL0082995
ZPP člen 95, 95/1, 95/1-4. ZOdv člen 16. ZKZ člen 19, 20, 20/7, 22. SPZ člen 43, 43/2, 93. OZ člen 583, 583/3, 604, 604/4. ODZ člen 974.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – upravičenost do posesti – promet s kmetijskimi zemljišči – predpogodba – ničnost pravnega posla – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – prekarij – pooblastilo substitucijskega odvetnika
S tem, ko se je izjalovil namen pogodbenikov za sklenitev kupoprodajne pogodbe, je nastopila obveznost tožene stranke na vrnitev zemljišča tožeči stranki. Tudi če bi imel dogovor o uporabi, ki sta ga za izvedbo kupoprodajne pogodbe sklenili pravdni stranki samostojno obligacijskopravno veljavo, bi ga bilo mogoče šteti za prekarij, torej posebno vrsto posodbe, kjer je dovoljena uporaba do preklica. Prekarij pa omogoča tožeči stranki, da od tožene stranke kadarkoli zahteva vrnitev nepremičnine.
solastnina – plačilo uporabnine – preprečevanje uporabe solastnih nepremičnin – motenje posesti – nepravdni postopek za delitev solastnine – pobotni ugovor – ugovor pasivne legitimacije – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Tožnica je dokazala, da sta ji toženca preprečevala in preprečila uporabo solastnih nepremičnin. Po smrti matere sta zamenjala ključavnice in kljub sodni poravnavi v motenjski pravdi tožnici nista izročila vseh ključev, da bi v stavbo lahko vstopila. Edini ključ, ki sta ji ga poslala po pooblaščancu, hišnih vrat ni odklenil. Prav tako tudi ne vrat drugih prostorov. Motenjski spor in nepravdni postopek delitve solastne nepremičnine so vsekakor dokaz, da tožnica želi uporabljati solastne stvari. Tožnica je zaradi nemožnosti uporabe prikrajšana, toženca pa zato, ker uporabljata več, kot jima glede na delež pripada, okoriščena.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/1, 272/1-1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneva o obstoju objektivnega pogoja za izpodbijanje
Uspešno izpodbita domneva o obstoju (objektivnega) pogoja za izpodbijanje iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP v celoti konzumira (objektivni) pogoj za izpodbijanje iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – ponoven predlog za oprostitev podan v pritožbi
Institut taksne oprostitve je izjema od pravila, da morajo stranke v sodnih postopkih sodne takse plačati. Namenjen je zgolj tistim fizičnim in pravnim osebam, ki bi jim zaradi slabega premoženjskega oziroma finančnega in likvidnostnega stanja plačilo taks predstavljalo oviro za dostop do sodišča. Takšne okoliščine pa mora navajati in dokazati stranka, ki predlaga taksno oprostitev. Za presojo o predlagani oprostitvi ne zadostuje pavšalno sklicevanje na ogroženost nadaljnjega poslovanja družbe, niti sklicevanje na poslovno izgubo družbe v zadnjem poslovnem letu in bilančno izgubo, pa tudi ne v pritožbi navedeno novo dejstvo, da ima podjetje blokirane transakcijske račune.
Sodišče prve stopnje je tožbo res nepravilno zavrglo z odločbo, ki jo je poimenovalo sodba. To bi namreč moralo storiti s sklepom. A da gre pri tem zgolj za pomoten zapis, izhaja tudi iz pravnega pouka odločbe, ki omenja dopustnost vložitve pritožbe zoper sklep. Bolj pomembno je, da ni razvidno, katere procesne pravice tožnikov naj bi bile zaradi tega napačnega poimenovanja kršene oziroma katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila posledično podana.
Za vsebinsko obravnavo ugotovitvene tožbe (pravilno tožbenega zahtevka) tožnika nista izpolnila (izkazala obstoja) procesne predpostavke pravne koristi (pravnega interesa). Obstoj slednje bi morala izkazati že v tožbi. Okoliščina, da sodišče prve stopnje njune tožbe ni zavrglo takoj oziroma ob predhodnem preizkusu le-te, nima nobenega vpliva na pravilnost oziroma zakonitost izpodbijane odločbe. Prav tako ne predstavlja kršitve njunih procesnih pravic. Ker mora sodišče prve stopnje na obstoj procesnih predpostavk paziti ves čas postopka, je dolžno (če kadarkoli med postopkom ugotovi, da kakšna od njih ne obstoji) postopati tako, kot je to storilo v obravnavanem primeru. Iz tega razloga tudi ni bilo dolžno opraviti (izvesti) naroka. Narok za glavno obravnavo je namenjen vsebinskemu obravnavanju tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru pa vse procesne predpostavke za takšno obravnavanje niso bile podane (izkazane).
KPJS člen 37, 37/1. ZSPJS člen 23, 23/1. ZVis člen 52, 52/2, 55, 55/4, 55/8.
dodatek za magisterij - učitelj
Javni uslužbenec je upravičen do dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta (člen 23/1 ZSPJS). Ker je bil pogoj za imenovanje tožnice v naziv višji predavatelj znanstveni magisterij, pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu visokošolski učitelj predavatelj pa imenovanje v naziv višji predavatelj, tožnica do vtoževanega dodatka za znanstveni magisterij v vtoževanem obdobju ni bila upravičena.