začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - pravnomočna odločba - pritožba - sodno varstvo - zavrženje tožbe
Prepozno uveljavljanje rednega pravnega sredstva zoper prvostopenjski posamični upravni akt ima za posledico, da ta v upravnem postopku postane dokončen in pravnomočen. Pravnomočna je odločba imenovanega zdravnika, po kateri je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, od določenega dne dalje pa zmožen za delo v skladu s preostalo delovno zmožnostjo po odločbi ZPIZ-a. Zoper pravnomočne posamične upravne akte sodno varstvo ni dopustno. Zato bi tožnikovo tožbo v delu zahtevka na odpravo te pravnomočne odločbe moralo zavreči že sodišče prve stopnje. Po 75. členu ZDSS-1 je namreč potrebno tožbo zavreči tudi tedaj, ko je izpodbojna tožba vložena proti posamičnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni bilo izčrpano redno pravno sredstvo, ker je bilo vloženo prepozno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023305
KZ-1 člen 70, 70a, 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 492.
varnostni ukrep – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu – protipravno ravnanje – neprištevnost – predpisana kazen
Zakonski pogoj za izrek varnostnega ukrepa po 70.a členu KZ-1B, da se lahko izreče le za tista protipravna dejanja, za katere je predpisana kazen najmanj enega leta zapora, je potrebno razlagati tako, da je ta ukrep mogoče izreči za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen enega ali več let zapora. Ni pravilna razlaga, da je navedeni varnostni ukrep mogoče izreči le za tista kazniva dejanja, za katera je predpisan zakonski minimum kazni enega leta zapora.
Namen zakonodajalca je bil, da storilcu, ki je storil protipravno dejanje v stanju neprištevnosti ali kaznivo dejanje v bistveno zmanjšani prištevnosti, pa obstaja nevarnost, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je tako nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v fozenzičnem psihiatrične oddelku zdravstvenega zavoda, ki ustreza posebnim varnostnim pogojem, takšno dejanje prepreči z izrekom varnostnega ukrepa po 70.a členu KZ-1B.
Ureditvi iz ZDavP-2 in ZST-1, ki urejata zastaranje pravice do odmere in izvršitve davka oziroma takse (javnopravno razmerje), ob hkratnem upoštevanju splošnih načel pravne varnosti in zaupanja v pravo, narekujeta razlago, da velja tudi v kazenskem postopku za izvršitev pravnomočne oziroma izvršljive odločbe o stroških kazenskega postopka petletni relativni zastaralni rok, ki začne teči po poteku dneva, ki bi bilo potrebno stroške plačati. Izvršitev plačila stroškov pa zastara v vsakem primeru, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje začelo teči (absolutni zastaralni rok).
začasna odredba – pogoji za izdajo – zavarovanje nedenarne terjatve – odgovor na ugovor – vročitev odgovora – pravna sredstva postopku zavarovanja terjatev
Čeprav mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, zakon ne predvideva nadaljnjega ugovora dolžnika na tako upnikovo vlogo, zato vročitev odgovora tožencem ni bila potrebna. Odgovor na ugovor tudi ni vseboval trditev in dokaznih predlogov, do katerih se toženci (dolžniki) še niso imeli možnosti opredeliti in kaj drugega toženci tudi niso izkazali.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0082487
OZ člen 131, 131/1, 171, 922, 965, 965/2. ZVZD člen 5, 9. ZDR člen 43, 184.
poškodba pri delu – direktna tožba – zavarovalni primer – jamstvo – riziko nastanka – padec na poledeneli površini na dvorišču delodajalca – krivdna odgovornost – opustitev dolžnosti – neočiščena površina – soprispevek delavca
Tožnikova nezgoda ne delovnem mestu predstavlja zavarovalni primer. Zavarovalna pogodba se sklene za nek riziko. Realizacija rizika pomeni zavarovalni primer. Dogodek, glede katerega se sklene zavarovanje (zavarovalni primer), mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. Riziko predstavlja obstoj nevarnosti za nastanek zavarovalnega primera. Podana mora biti možnost nastanka rizika. Bistveni element rizika pa je negotovost nastanka dogodka. Ne more biti dvoma, da padec na poledeneli površini ustreza pravnemu standardu negotovega dogodka. Do njega namreč tudi v zimskem vremenu lahko pride ali pa ne. In sicer nepričakovano in neodvisno od oškodovančeve volje. Tožena stranka na podlagi zavarovalne pogodbe torej jamči za škodo, nastalo iz takih dogodkov, tožniku pa direktno odgovarja.
Do padca je prišlo zaradi ugotovljenih opustitev zakonskih dolžnosti njegovega delodajalca. Kljub zimskim razmeram (poledenelost cestišča, novo zapadli sneg) pred pričetkom dela ni primerno in pravočasno očistil in posipal pohodnih površin, po katerih so se v zvezi z delom morali gibati delavci. To je storil šele po tožnikovem padcu.
Z dokaznim predlogom, da se jo zasliši, je tožena stranka želela dokazati svojo trditev, da ji menica ni bila izročena, torej nasprotno od tega, kar je na podlagi ostalih izvedenih dokazov ugotovilo sodišče. Z zavrnitvijo tega dokaznega predloga ji je zato odvzelo možnost, da dokaže nasprotno, kar je nedopustno.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZST-1 člen 19, 19/1. ZPP člen 39, 45.
pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - nadure
Tožnik je s tožbo opisno zahteval izplačilo nadur. S sklepom ga je zato sodišče prve stopnje pozvalo, da postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, oziroma da opredeli denarno terjatev po višini. V vlogi je tožnik zahtevek opredelil po višini, tako da je zahteval obračun nadur v določenem znesku. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je kot vrednost spornega predmeta upoštevalo vtoževani znesek.
Pri tožbenih zahtevkih z denarnimi zneski je za določanje vrednosti spornega predmeta bistveno, kaj tožnik s tožbo zahteva, ne glede na drugačno navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi.
Po zavarovalni pogodbi je bila tožeča stranka dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje ves čas trajanja pogodbenega razmerja (od 27. 12. 2011 do 31. 12. 2012), tožena stranka pa je bila dolžna plačati tožeči stranki zavarovalno premijo v skupnem znesku 13.740,91 EUR (njeno plačilo je bilo razdeljeno na 6 obrokov po 2.290,15 EUR, ki so dospeli v plačilo drugega dne v vsakem mesecu od februarja do julija 2012). Pogodba je bila sklenjena 17. 1. 2012 (pred začetkom postopka prisilne poravnave 16. 4. 2012), do začetka tega postopka pa nobena pogodbena stranka ni v celoti izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi zavarovalne pogodbe (2. odstavek 24. člena ZFPPIPP). Tožena stranka je plačala le prve tri obroke zavarovalne premije in je zato dolgovala še zadnje tri obroke, tožeča stranka pa je bila dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje še za preostalo obdobje dogovorjenega zavarovalnega razmerja (od 16. 4. 2012 do 31. 12. 2012).
Ker je bil ob začetku postopka prisilne poravnave nad toženo stranko izpolnjen dejanski stan iz 2. odstavka 24. člena ZFPPIPP in ker tožena stranka ni izkoristila odstopnega upravičenja iz 166. člena tega zakona, sklep o potrditvi prisilne poravnave St 756/2012 z dne 22. 11. 2012 v ničemer ne vpliva na vtoževano terjatev tožeče stranke (165. člen ZFPPIPP).
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - goljufija - policist - rok za podajo odpovedi - oprostilna sodba
Tožnik (pomočnik kimandirja) je v času, ko bi moral biti na delu pri toženi stranki, opravljal delo inštruktorja v avtošoli. S svojim ravnanjem je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnika je bil v kazenskem postopku oproščen obtožbe, da je v pretežnem delu z istimi ravnanji, ki se mu očitajo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, storil kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1. Vendar pa delovno sodišče v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ravnanj, ki imajo vse znake kaznivega dejanja, ni vezano na pravnomočno oprostilno sodbo, temveč le na pravnomočno obsodilno sodbo.
ODZ paragraf 974. OZ člen 9, 9/2. Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij člen 105.
dovoljenje za uporabo - souporaba industrijskega tira - osnovna sredstva - namen rabe - delovni proces - raba nujna za delovanje - rok trajanja pogodbenega razmerja - pogodbena podlaga - prekarij - preklic souporabe
Da je tožena stranka industrijski tir souporabljala v delovnem procesu in da je tožeča stranka za to vedela, ne more biti sporno. Tudi iz zapisnika z dne 11. 10. 1962 je namreč razvidno, da je bila izgradnja novega industrijskega tira in souporaba tira nujna za delovanje pravnega prednika tožene stranke. To je tožeča stranka oziroma njen pravni prednik vedel in na souporabo v takšne namene pristal. To pa pomeni, da je bil namen rabe določen, hkrati pa tudi rok trajanja pogodbenega razmerja – dokler bo souporaba industrijskega tira tožnice potrebna za delovanje toženke.
Tudi ni bilo izkazano, da je dogovor (o souporabi industrijskega tira) predvideval preklic souporabe. To pa pomeni, da je materialnopravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo v konkretnem primeru le za posodbo do preklica v smislu določbe paragrafa 974 ODZ, torej za prekarij.
Tudi osnovna sredstva je gospodarska organizacija lahko oddala v uporabo oziroma v zakup.
zamudna sodba - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Toženec ni vložil odgovora na tožbo, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za resnično, da je tožnica po izteku veljavnosti pogodb o zaposlitvi za določen čas nadaljevala z delom, zaradi česar je njena zaposlitev na podlagi 54. ZDR (56. člen ZDR-1) prešla v zaposlitev za nedoločen čas. Zato je toženec tožnico neutemeljeno odjavil iz socialnega zavarovanja. Tožnici je pogodba o zaposlitvi nezakonito prenehala, zato je upravičena do priznanja delovne dobe in do vseh pravic iz delovnega razmerja za obdobje od dneva, ko jo je toženec nezakonito odjavil iz zavarovanja, pa vse do dneva vročitve sodbe prvostopenjskega sodišča.
stvarna pristojnost - samostojni podjetnik posameznik - gospodarski spor - vsebina spornega razmerja - dopolnitev vloge
Pri podjetnikih posameznikih za gospodarski spor ne zadostuje personalno načelo, pač pa je treba upoštevati tudi kavzalni kriterij – vsebino spornega razmerja. Oceniti je treba, ali gre za razmerje, nastalo na podlagi gospodarskopravnega posla in gospodarskih odnosov.
PRAVO EVROPSKE UNIJE – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083495
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3. ZIZ člen 62, 62/2, 62/3.
sklep o izvršbi - tožbeni zahtevek - ugovor zoper sklep o izvršbi - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožbenemu stališče, češ da lahko dolžnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi, izdanim na podlagi verodostojne listine, ugovarja zgolj sklepu o izvršbi, ne pa tudi zahtevku upnika, ni moč slediti. Kot je jasno razvidno iz določb 2. in 3. odstavka 62. člena ZIZ, lahko dolžnik sklep o izvršbi izpodbija samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, ali zgolj v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača (torej v dajatvenem delu), ali pa ga izpodbija v celoti. Če ga torej izpodbija (tudi) v dajatvenemu delu, to pomeni, da ugovarja zahtevku (v zvezi s poplačilom katerega je izvršba predlagana). V takem primeru se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, pa se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.
nujni delež – nujni dedič – dedni dogovor – novo premoženje – dedna izjava – agrarna skupnost – član agrarne skupnosti – dedovanje premoženjske pravice v naravi – sosporniki – navadni sosporniki
Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. člen ZD); nujnemu dediču gre določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Nujni dedič ima torej pravico do nujnega deleža tudi na pozneje najdenem premoženju. Če je v zapuščinskem postopku sklenjen dedni dogovor, pa se po pravnomočnosti sklepa najde novo premoženje (221. člen ZD), je glede novega premoženja treba ugotavljati voljo strank (Pravno mnenje občne seje VSS z dne 22. - 23. 11. 1982). Kot opozarja pritožba, v spisovnih podatkih (dedni dogovor na zapuščinski obravnavi dne 29. 5. 1998, vloge dedičev) ni podlage za zaključek, da bi bilo sedaj obravnavano premoženje predmet dednih izjav dedičev in dednega dogovora, na podlagi katerih je bil izdan prvi sklep o dedovanju. Sodišče prve stopnje bi zato moralo o novo najdenem premoženju obvestiti nujne dediče in jih pozvati, da v zvezi s tem premoženjem podajo dedne izjave. V skladu z 8. členom ZPVAS bi lahko nujni dediči zapustnice zahtevali nujne deleže v gotovini.
Dediči so glede uveljavljanja dednih deležev (zakonitih ali nujnih) navadni, ne pa enotni sosporniki.
pogodba o finančnem leasingu – izvedba predlaganih dokazov
Leasingodajalec mora pri prodaji predmeta leasinga ravnati kot dober gospodar ter zanj iztržiti čim višjo tržno vrednost, saj je po pogodbi upravičen terjati od leasingojemalca celotno plačilo zapadlih in nezapadlih obrokov, zmanjšanih za vrednost vozila. Tožencem, ki pravočasno predlagajo dokaz z izvedencem cenilcem za predmet leasinga, mora biti izvedba tega dokaza omogočena, saj le tako lahko izkažejo morebitno neskladno ravnanje leasigodajalca.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080611
OZ člen 120, 120/1. ZPP člen 212.
splošni pogoji – izpolnitev pogodbe – naročniško razmerje – letna naročnina – trditveno in dokazno breme
Splošni pogoji, ki jih določi en pogodbenik, bodisi da so vsebovani v formularni pogodbi bodisi, da se pogodba nanje sklicuje, dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v isti pogodbi in praviloma zavezujejo tako kot ti.
Tožeča stranka ni prepričala sodišča, da ima uporabnik večjo možnost dokazovanja, da ni imel dostopa do aplikacije, od ponudnika, da mu je dostop zagotavljal.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – ponoven predlog za oprostitev podan v pritožbi
Institut taksne oprostitve je izjema od pravila, da morajo stranke v sodnih postopkih sodne takse plačati. Namenjen je zgolj tistim fizičnim in pravnim osebam, ki bi jim zaradi slabega premoženjskega oziroma finančnega in likvidnostnega stanja plačilo taks predstavljalo oviro za dostop do sodišča. Takšne okoliščine pa mora navajati in dokazati stranka, ki predlaga taksno oprostitev. Za presojo o predlagani oprostitvi ne zadostuje pavšalno sklicevanje na ogroženost nadaljnjega poslovanja družbe, niti sklicevanje na poslovno izgubo družbe v zadnjem poslovnem letu in bilančno izgubo, pa tudi ne v pritožbi navedeno novo dejstvo, da ima podjetje blokirane transakcijske račune.
Sodišče prve stopnje je tožbo res nepravilno zavrglo z odločbo, ki jo je poimenovalo sodba. To bi namreč moralo storiti s sklepom. A da gre pri tem zgolj za pomoten zapis, izhaja tudi iz pravnega pouka odločbe, ki omenja dopustnost vložitve pritožbe zoper sklep. Bolj pomembno je, da ni razvidno, katere procesne pravice tožnikov naj bi bile zaradi tega napačnega poimenovanja kršene oziroma katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila posledično podana.
Za vsebinsko obravnavo ugotovitvene tožbe (pravilno tožbenega zahtevka) tožnika nista izpolnila (izkazala obstoja) procesne predpostavke pravne koristi (pravnega interesa). Obstoj slednje bi morala izkazati že v tožbi. Okoliščina, da sodišče prve stopnje njune tožbe ni zavrglo takoj oziroma ob predhodnem preizkusu le-te, nima nobenega vpliva na pravilnost oziroma zakonitost izpodbijane odločbe. Prav tako ne predstavlja kršitve njunih procesnih pravic. Ker mora sodišče prve stopnje na obstoj procesnih predpostavk paziti ves čas postopka, je dolžno (če kadarkoli med postopkom ugotovi, da kakšna od njih ne obstoji) postopati tako, kot je to storilo v obravnavanem primeru. Iz tega razloga tudi ni bilo dolžno opraviti (izvesti) naroka. Narok za glavno obravnavo je namenjen vsebinskemu obravnavanju tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru pa vse procesne predpostavke za takšno obravnavanje niso bile podane (izkazane).
KPJS člen 37, 37/1. ZSPJS člen 23, 23/1. ZVis člen 52, 52/2, 55, 55/4, 55/8.
dodatek za magisterij - učitelj
Javni uslužbenec je upravičen do dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta (člen 23/1 ZSPJS). Ker je bil pogoj za imenovanje tožnice v naziv višji predavatelj znanstveni magisterij, pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu visokošolski učitelj predavatelj pa imenovanje v naziv višji predavatelj, tožnica do vtoževanega dodatka za znanstveni magisterij v vtoževanem obdobju ni bila upravičena.