Pri tožniku je bila že ugotovljena 50 % telesna okvara, na podlagi katere mu je bila priznana pravica do invalidnine. Zato je bila za razsojo v sporni zadevi odločilna ugotovitev, ali je pri tožniku v zvezi s to okvaro prišlo do dodatnega poslabšanja. Iz izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje ne izhaja in tožnik ne zatrjuje, da se mu je stanje v zvezi z ugotovljeno okvaro še dodatno poslabšalo. Zato tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna višji odstotek za telesno okvaro in s tem višja invalidnina, ni utemeljen.
ZDR-1 člen 33, 33/1, 34, 34/1, 35, 37, 19, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2. ZZDej člen 62, 62/1. ZPacP člen 43.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je sporne dni v bolnišnici izvedel operativne posege, pri katerih je bil prisoten njegov mladoletni sin (star 13 let). Sin je pri posegih sodeloval in tožniku pomagal. Tožnik je bil dolžan v delovnem času natančno upoštevati organizacijo dela pri toženi stranki, standarde in zahteve ter navodila tožene stranke, tega pa s tem, ko je sinu dovolil prisotnost in sodelovanje pri operacijah, ni spoštoval. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - regres za letni dopust
Tožena stranka ni dokazala obstoja dogovora s tožnikom, da bi lahko zneske regresa poračunala na račun vsakoletnega inventurnega manka. Zato je tožnik na podlagi 131. člena ZDR upravičen do regresa za letni dopust, saj je imel pravico do izrabe celotnega letnega dopusta.
Na podlagi ugotovljenega zdravstvenega stanja pri tožniku do dokončne odločbe še ni bilo mogoče ugotoviti takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih bi bila pri njem zmanjšana zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje, da bi bila pri njem podana invalidnost po definiciji, določeni v 60. členu ZPIZ-1.
PRAVO EVROPSKE UNIJE – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083495
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3. ZIZ člen 62, 62/2, 62/3.
sklep o izvršbi - tožbeni zahtevek - ugovor zoper sklep o izvršbi - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožbenemu stališče, češ da lahko dolžnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi, izdanim na podlagi verodostojne listine, ugovarja zgolj sklepu o izvršbi, ne pa tudi zahtevku upnika, ni moč slediti. Kot je jasno razvidno iz določb 2. in 3. odstavka 62. člena ZIZ, lahko dolžnik sklep o izvršbi izpodbija samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, ali zgolj v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača (torej v dajatvenem delu), ali pa ga izpodbija v celoti. Če ga torej izpodbija (tudi) v dajatvenemu delu, to pomeni, da ugovarja zahtevku (v zvezi s poplačilom katerega je izvršba predlagana). V takem primeru se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, pa se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.
pogodba o finančnem leasingu – izvedba predlaganih dokazov
Leasingodajalec mora pri prodaji predmeta leasinga ravnati kot dober gospodar ter zanj iztržiti čim višjo tržno vrednost, saj je po pogodbi upravičen terjati od leasingojemalca celotno plačilo zapadlih in nezapadlih obrokov, zmanjšanih za vrednost vozila. Tožencem, ki pravočasno predlagajo dokaz z izvedencem cenilcem za predmet leasinga, mora biti izvedba tega dokaza omogočena, saj le tako lahko izkažejo morebitno neskladno ravnanje leasigodajalca.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/1, 272/1-1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneva o obstoju objektivnega pogoja za izpodbijanje
Uspešno izpodbita domneva o obstoju (objektivnega) pogoja za izpodbijanje iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP v celoti konzumira (objektivni) pogoj za izpodbijanje iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0082487
OZ člen 131, 131/1, 171, 922, 965, 965/2. ZVZD člen 5, 9. ZDR člen 43, 184.
poškodba pri delu – direktna tožba – zavarovalni primer – jamstvo – riziko nastanka – padec na poledeneli površini na dvorišču delodajalca – krivdna odgovornost – opustitev dolžnosti – neočiščena površina – soprispevek delavca
Tožnikova nezgoda ne delovnem mestu predstavlja zavarovalni primer. Zavarovalna pogodba se sklene za nek riziko. Realizacija rizika pomeni zavarovalni primer. Dogodek, glede katerega se sklene zavarovanje (zavarovalni primer), mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. Riziko predstavlja obstoj nevarnosti za nastanek zavarovalnega primera. Podana mora biti možnost nastanka rizika. Bistveni element rizika pa je negotovost nastanka dogodka. Ne more biti dvoma, da padec na poledeneli površini ustreza pravnemu standardu negotovega dogodka. Do njega namreč tudi v zimskem vremenu lahko pride ali pa ne. In sicer nepričakovano in neodvisno od oškodovančeve volje. Tožena stranka na podlagi zavarovalne pogodbe torej jamči za škodo, nastalo iz takih dogodkov, tožniku pa direktno odgovarja.
Do padca je prišlo zaradi ugotovljenih opustitev zakonskih dolžnosti njegovega delodajalca. Kljub zimskim razmeram (poledenelost cestišča, novo zapadli sneg) pred pričetkom dela ni primerno in pravočasno očistil in posipal pohodnih površin, po katerih so se v zvezi z delom morali gibati delavci. To je storil šele po tožnikovem padcu.
Ker je tožečo stranko na glavni obravnavi zastopala pooblaščenka - odvetnica in zahtevala povrnitev stroškov do konca glavne obravnave, mora sodišče odločiti tudi o teh priglašenih stroških.
umik tožbe – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – izpolnitev zahtevka – utemeljenost zahtevka – rok za izpolnitev dajatve
Stroškovna odločitev v primeru umika tožbe ni odvisna od utemeljenosti ali neutemeljenosti zahtevka. Odvisna je od tega, ali je umik tožbe posledica toženkine izpolnitve zahtevka ali ne.
Z dokaznim predlogom, da se jo zasliši, je tožena stranka želela dokazati svojo trditev, da ji menica ni bila izročena, torej nasprotno od tega, kar je na podlagi ostalih izvedenih dokazov ugotovilo sodišče. Z zavrnitvijo tega dokaznega predloga ji je zato odvzelo možnost, da dokaže nasprotno, kar je nedopustno.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZST-1 člen 19, 19/1. ZPP člen 39, 45.
pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - nadure
Tožnik je s tožbo opisno zahteval izplačilo nadur. S sklepom ga je zato sodišče prve stopnje pozvalo, da postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, oziroma da opredeli denarno terjatev po višini. V vlogi je tožnik zahtevek opredelil po višini, tako da je zahteval obračun nadur v določenem znesku. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je kot vrednost spornega predmeta upoštevalo vtoževani znesek.
Pri tožbenih zahtevkih z denarnimi zneski je za določanje vrednosti spornega predmeta bistveno, kaj tožnik s tožbo zahteva, ne glede na drugačno navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi.
zamudna sodba - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Toženec ni vložil odgovora na tožbo, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za resnično, da je tožnica po izteku veljavnosti pogodb o zaposlitvi za določen čas nadaljevala z delom, zaradi česar je njena zaposlitev na podlagi 54. ZDR (56. člen ZDR-1) prešla v zaposlitev za nedoločen čas. Zato je toženec tožnico neutemeljeno odjavil iz socialnega zavarovanja. Tožnici je pogodba o zaposlitvi nezakonito prenehala, zato je upravičena do priznanja delovne dobe in do vseh pravic iz delovnega razmerja za obdobje od dneva, ko jo je toženec nezakonito odjavil iz zavarovanja, pa vse do dneva vročitve sodbe prvostopenjskega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – STVARNO PRAVO
VSL0082995
ZPP člen 95, 95/1, 95/1-4. ZOdv člen 16. ZKZ člen 19, 20, 20/7, 22. SPZ člen 43, 43/2, 93. OZ člen 583, 583/3, 604, 604/4. ODZ člen 974.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – upravičenost do posesti – promet s kmetijskimi zemljišči – predpogodba – ničnost pravnega posla – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – prekarij – pooblastilo substitucijskega odvetnika
S tem, ko se je izjalovil namen pogodbenikov za sklenitev kupoprodajne pogodbe, je nastopila obveznost tožene stranke na vrnitev zemljišča tožeči stranki. Tudi če bi imel dogovor o uporabi, ki sta ga za izvedbo kupoprodajne pogodbe sklenili pravdni stranki samostojno obligacijskopravno veljavo, bi ga bilo mogoče šteti za prekarij, torej posebno vrsto posodbe, kjer je dovoljena uporaba do preklica. Prekarij pa omogoča tožeči stranki, da od tožene stranke kadarkoli zahteva vrnitev nepremičnine.
Sodišče prve stopnje je tožbo res nepravilno zavrglo z odločbo, ki jo je poimenovalo sodba. To bi namreč moralo storiti s sklepom. A da gre pri tem zgolj za pomoten zapis, izhaja tudi iz pravnega pouka odločbe, ki omenja dopustnost vložitve pritožbe zoper sklep. Bolj pomembno je, da ni razvidno, katere procesne pravice tožnikov naj bi bile zaradi tega napačnega poimenovanja kršene oziroma katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila posledično podana.
Za vsebinsko obravnavo ugotovitvene tožbe (pravilno tožbenega zahtevka) tožnika nista izpolnila (izkazala obstoja) procesne predpostavke pravne koristi (pravnega interesa). Obstoj slednje bi morala izkazati že v tožbi. Okoliščina, da sodišče prve stopnje njune tožbe ni zavrglo takoj oziroma ob predhodnem preizkusu le-te, nima nobenega vpliva na pravilnost oziroma zakonitost izpodbijane odločbe. Prav tako ne predstavlja kršitve njunih procesnih pravic. Ker mora sodišče prve stopnje na obstoj procesnih predpostavk paziti ves čas postopka, je dolžno (če kadarkoli med postopkom ugotovi, da kakšna od njih ne obstoji) postopati tako, kot je to storilo v obravnavanem primeru. Iz tega razloga tudi ni bilo dolžno opraviti (izvesti) naroka. Narok za glavno obravnavo je namenjen vsebinskemu obravnavanju tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru pa vse procesne predpostavke za takšno obravnavanje niso bile podane (izkazane).
KPJS člen 37, 37/1. ZSPJS člen 23, 23/1. ZVis člen 52, 52/2, 55, 55/4, 55/8.
dodatek za magisterij - učitelj
Javni uslužbenec je upravičen do dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta (člen 23/1 ZSPJS). Ker je bil pogoj za imenovanje tožnice v naziv višji predavatelj znanstveni magisterij, pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu visokošolski učitelj predavatelj pa imenovanje v naziv višji predavatelj, tožnica do vtoževanega dodatka za znanstveni magisterij v vtoževanem obdobju ni bila upravičena.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – ponoven predlog za oprostitev podan v pritožbi
Institut taksne oprostitve je izjema od pravila, da morajo stranke v sodnih postopkih sodne takse plačati. Namenjen je zgolj tistim fizičnim in pravnim osebam, ki bi jim zaradi slabega premoženjskega oziroma finančnega in likvidnostnega stanja plačilo taks predstavljalo oviro za dostop do sodišča. Takšne okoliščine pa mora navajati in dokazati stranka, ki predlaga taksno oprostitev. Za presojo o predlagani oprostitvi ne zadostuje pavšalno sklicevanje na ogroženost nadaljnjega poslovanja družbe, niti sklicevanje na poslovno izgubo družbe v zadnjem poslovnem letu in bilančno izgubo, pa tudi ne v pritožbi navedeno novo dejstvo, da ima podjetje blokirane transakcijske račune.
začasna odredba – pogoji za izdajo – zavarovanje nedenarne terjatve – odgovor na ugovor – vročitev odgovora – pravna sredstva postopku zavarovanja terjatev
Čeprav mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, zakon ne predvideva nadaljnjega ugovora dolžnika na tako upnikovo vlogo, zato vročitev odgovora tožencem ni bila potrebna. Odgovor na ugovor tudi ni vseboval trditev in dokaznih predlogov, do katerih se toženci (dolžniki) še niso imeli možnosti opredeliti in kaj drugega toženci tudi niso izkazali.