zavrženje tožbe - sodna poravnava - razveljavitev - izredno pravno sredstvo - tožba na razveljavitev sodne poravnave - obnova postopka - pooblaščenec - pooblastilo - novo pooblastilo
Na podlagi drugega odstavka 95. člena ZPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev, tudi tožbe na razveljavitev sodne poravnave, predložiti novo pooblastilo. Po uveljavljani sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je novo pooblastilo le tako pooblastilo, ki ni dano istočasno kot splošno pooblastilo za vložitev tožbe oziroma odgovora na tožbo, temveč, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva (to je po vročitvi pravnomočne izpodbijane sodne poravnave).
V obravnavani zadevi je bila sodna poravnava sklenjena dne 19. 5. 2014, zato bi moralo pooblastilo za vložitev tožbe na razveljavitev sodne poravnave izvirati iz časa po tem datumu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pooblastilo, na katero se je pooblaščenec ob vložitvi tožbe na razveljavitev sodne poravnave skliceval (na pooblastilo v spisu), pooblaščencu dano dne 15. 1. 2014. Pooblastilo torej ni novo, poleg tega pa iz njega niti ni razvidno, da bi tožena stranka pooblaščenca pooblaščala prav za vložitev izrednega pravnega sredstva.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - dokazno breme
Tožnik je v spornem času uporabil službeno vozilo v prostem času oziroma za neslužbene namene, ko vozila ni imel odrejenega z razporedom dela ali s potnim nalogom. Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobra vera – dobroverna posest
Predlagatelja glede spornega dela mejnega prostora ne moreta biti v dobroverni posesti, saj jima ga prodajalka ob nakupu ni pokazala, prav tako pa takšna oblika parcele ob nakupu ni izhajala iz podatkov katastra.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082940
ZPP člen 8, 67, 72, 72/2, 124, 254, 254/3, 313. ZTLR člen 28, 28/4. ZZK-1 člen 125.
dokaz z izvedencem – predlog za postavitev novega izvedenca – nepravilen zapisnik o glavni obravnavi – podpis zapisnika – izločitev sodnika – izločitev sodišča – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje
Nezadovoljstvo stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za angažiranje drugega izvedenca. Za to se lahko sodišče odloči le, če so v izvedenskem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa pomanjkljivosti in dvomov ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca.
Zoper vsebino zapisnika je potrebno ugovarjati takoj na naroku, zadnje sredstvo kontrole zapisnika je podpis.
Toženca sta nepremičnine priposestvovala še predno ju je tožnica začela opominjati, da nista njihova lastnika.
ZPP člen 5, 5/1, 11, 11/1, 115, 115/2, 258, 258/1.
načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – zaslišanje stranke – neupravičena odsotnost z naroka – sojenje v razumen roku
Stranka ima z namenom dokazovanja resničnost svojih trditev pravico biti zaslišana, vendar si mora za uresničitev te pravice tudi sama prizadevati, saj v nasprotnem, če tega prizadevanja (v razumno pričakovani meri) ne izkaže, daje sporočilo, da te svoje pravice ne želi izkoristiti. Poleg tega pravica stranke do izjave v postopku ni absolutna, omejena je namreč s pravico nasprotne stranke do sodnega varstva in do sojenja v razumnem roku.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 220. ZDR-1 člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari - neprištevnost - sodna razveza - sprememba predpisa
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. alineji člena 111/1 ZDR, je nezakonita zato, ker tožnik v času spornega ravnanja (tožnik je v pisarni vodje obrata pričel z razbijanjem in uničevanjem pohištva, računalnika, televizorja, stenskih slik in ostalega inventarja, s čimer je izpolnil znake kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari), zaradi zdravstvenih razlogov (osebnostna motenost s paranoidnimi in shizoidnimi potezami, spornega dne pa je prišlo tudi do kratkotrajne akutne psihotične motnje - reaktivne psihoze), ni bil prišteven.
Pri odločanju o sodni razvezi nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi se uporabljajo določbe zakona, ki je veljal v času odločanja o sodni razvezi (ZDR-1).
plačilo razlike plače - plača - obveznost plačila - plačilo za delo - vojska
Pripadnika stalne sestave se lahko razporedi na formacijsko dolžnost, za katero se zahteva enak ali eno stopnjo višji čin, kot je njegov osebni čin (drugi odstavek 98.a člena ZObr). Tožnikov osebni čin je nadporočnik, zato ni nedopustno, da ga je tožena stranka z izpodbijano odločbo razporedila na formacijsko dolžnost častnika, ki se opravlja v nazivu nadporočnika, kar je tudi tožnikov osebni čin.
Tožniku je bila plača za sporno obdobje obračunana v skladu z odločbo, s katero mu je bila določena plača za formacijsko dolžnost, na katero je bil razporejen in ki jo je tudi dejansko opravljal. Tožnik v spornem obdobju ni opravljal dela na drugi formacijski dolžnosti, kot pa je bil nanjo razporejen, zato tožnikov zahtevek za plačilo razlike v plači ni utemeljen.
Tožniku (ravnatelju) je tožena stranka vročila sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi 188. člena ZUJF, ki določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi 1. odstavka 36. člena v povezavi z določbami ZPIZ. Rok iz ZUJF ni prekluzivni rok, da bi lahko delodajalec izgubil pravico podati sklep o prenehanju delovnega razmerja. Zato izdaja sklepa po določilih 188. člena ZUJF po poteku roka ne povzroči njegove nezakonitosti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pisna izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga
Če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, bi moralo sodišče v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, torej v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dolžnika pozvati na dopolnitev vloge s predložitvijo ustreznih obrazcev in dokazil.
predlog za zavarovanje s predhodno odredbo – izdaja predhodne odredbe zoper fizično osebo – kriteriji za presojo utemeljenosti predloga – verjeten izkaz objektivne nevarnosti za izterjavo
Pri izdaji predhodne odredbe zoper fizično osebo ni mogoče sklepati na verjetno ogroženost uveljavitve terjatve upnika na podlagi istih kriterijev kot pri presoji predloga za izdajo predhodne odredbe zoper pravno osebo. V primeru zavarovanja s predhodno odredbo zoper fizično osebo je zadosten pogoj za izdajo predhodne odredbe verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, izkaz navedene predpostavke pa ni omejen na izkaz delovanja dolžnika, niti koga drugega (subjektivni vidik). Pri izdaji predhodne odredbe zoper dolžnika - fizično osebo se torej ne zahteva izkaza vzroka, ki bo privedel do posledice - bodoče nevarnosti uveljavitve terjatve (konkretno: izkaza ravnanj dolžnika, zaradi katerih bo izterjava terjatve verjetno onemogočena ali precej otežena), temveč zadostuje verjeten izkaz bodoče objektivne nevarnosti za bodočo izterjavo.
Tožnik je vložil pritožbo zaradi neizbire kandidata. Ob vložitvi pritožbe je nastala taksna obveznost po 5. členu ZST-1. Ker tožnik skladno s 5. členom ZST-1 ob nastanku taksne obveznosti, to je ob vložitvi pritožbe, takse ni plačal, mu je sodišče na podlagi 34. člena ZST-1 pravilno izdalo plačilni nalog. Ker je tožnik s tožbo vložil zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka in vložil pritožbo zoper sodbo, je sodišče prve stopnje takso pravilno odmerilo glede na tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, po tarifni št. 2221 ZST-1 v višini 20,00 EUR.
Odgovor na vprašanje, ali gre res za spremembo tožbe, je odvisen od presoje, ali gre dejansko za naknadno eventuelno kumulacijo tožbenih zahtevkov, ali pa gre samo za navidezno kumuliranje. Če gre za navidezno uveljavljenje dveh zahtevkov, potem ni spremembe tožbe. Zanjo niti ne bi šlo v primeru, če tako imenovani podrejeni tožbeni zahtevek pomeni zmanjšanje glavnega tožbenega zahtevka. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče pri naknadnem eventuelnem kumuliranju tožbenih zahtevkov, da gre za navidezno kumuliranje in posledično, da ne gre za spremembo tožbe.
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek le popravila znotraj enega samega tožbenega zahtevka, takšna poprava pa je pravočasna, saj ni šlo za objektivno spremembo tožbe, ki bi sicer nase vezala vse pravne posledice vložitve tožbe. Pravilna formulacija istega zahtevka ni sprememba tožbe. V nasprotnem primeru bi sodišče odreklo stranki pravno varstvo samo zaradi formalno nepravilno oblikovanega tožbenega zahtevka, pri čemer je bila tožba, katere cilj je udeležba (manjšinskih) delničarjev na dobičku, pravočasno vložena. Tako gre le za en tožbeni zahtevek, ki ga je tožnica po spremembi sodne prakse o oblikovanju zahtevkov v skladu z določbo 399. člena ZGD-1 med samim postopkom zgolj popravila.
Lahko da je bila primerna in koristna odločitev (in po presoji skrbnega gospodarstvenika celo nujna), da družba ne bo delila vsega razpoložljivega dobička zaradi zatrjevanih pogajanj z bankami upnicami. Vendar pa se tudi nujni ukrepi načelno lahko opravijo brez posega v pravico delničarjev, da bodo prikrajšani za zakonsko določeni minimum pravice do udeležbe na dobičku.
Ker se za pripoznavo zastaranih terjatev (odpoved zastaranju) zahteva posebna obličnost – pripoznava mora biti podana pisno – je pomembno tudi kdaj naj bi toženka terjatve pripoznala.
uporaba kasnejše pogodbe – lex posterior derogat legi priori – krovnost pogodbe – splošnost pogodbe - sklicevanje na navedbe pred sodiščem prve stopnje v pritožbi – dolžnost izpolnitve obveznosti
Tako glede na princip konkretnosti, kot tudi upoštevaje časovni vidik je potrebno glede cene, ki jo je bila upravičena za svoje storitve v obdobju, na katerega se nanašajo trije vtoževani računi, zaračunavati tožnica, primarno uporabiti Pogodbo z dne 26. 10. 2010. V poštev pride namreč smiselna uporaba načela lex posterior derogat legi priori oziroma načela da mlajša konkretnejša/specialnejša določba prevlada nad starejšo splošnejšo. Ko imamo opravka s pogodbami oziroma njihovimi določbami, ki druga druge ne razveljavljajo, govorimo o prevladi (primarni uporabi) in ne o tem, da bi postal s sklenitvijo Pogodbe z dne 26. 10. 2010 Dogovor z dne 16. 3. 2009 neveljaven (razveljavljen).
„Krovnost“ pogodbe ne pomeni, da pogodbeni stranki nekega vprašanja kasneje ne bi mogli dogovoriti ali popolnoma drugače ali pa bistveno bolj konkretno (zaradi česar bi bil za to vprašanje primarno relevanten kasnejši dogovor).
Sklicevanje na „obširne in konkretne navedbe“, ki jih je podal v postopku na prvi stopnji, samo po sebi ni upoštevno. Pritožba je namreč akt vložen v samostojnem delu pravdnega postopka. Zato morajo biti v njem konkretno podane vse tiste trditve, ki naj bi bile po mnenju pritožnika pomembne za pravilno (zakonito) odločitev. Nekonkretizirano sklicevanje na navedbe, podane v postopku na prvi stopnji, ne zadošča.
2. odstavek 71. člena SZ-1 določa, da če obveznosti do tretje osebe niso poravnane v celoti za vse etažne lastnike, mora upravnik tretji osebi posredovati (za vložitev tožbe potrebne) podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti. Iz te določbe izhaja, da je obveznost upravnika v posredovanju podatkov, pri čemer sankcija za kršitev te obveznosti v tej zakonski določbi ni predvidena. Tretji mora zahtevek za plačilo stroškov uveljavljati neposredno od etažnega lastnika.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076934
SPZ člen 77, 77/2. ZPP člen 8.
sodni postopek za ureditev meje - močnejša pravica – dokazna ocena – izpodbijanje dokazne ocene
Zaključka o uživanju spornega prostora s strani nasprotnih udeležencev, pritožba ne uspe izpodbiti z neopredeljenim sklicevanje na posamezne dele izpovedb prič. Poleg tega, da so bile zaslišane še druge priče, katerih izpovedbe ne omenjata, je bolj pomembno, da takšno izpostavljanje zgolj določenih fragmentov posamezne izpovedbe (ne oziraje se na njeno celoto) samo po sebi ni prepričljivo. Poleg tega pritožnika niti ne pojasnita, kakšen vpliv naj bi deli izpovedb, na katere se sklicujeta, imeli na vprašanje pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je ob sklenitvi delovnega razmerja toženi stranki prikazal, kot da se bo na delo vozil iz oddaljenega kraja in ni povedal, da dejansko živi v kraju zaposlitve. Opustitev obvestila delodajalca o dejstvu, da delavec dejansko prebiva na drugem naslovu, kot je tisti, za katerega prejema povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alinee prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodnih taks - delež oprostitve - predlog stranke - presoja sodišča - hipoteka na idealnem deležu - možnost unovčenja
V primeru, ko stranka zahteva oprostitev plačila sodne takse v celoti, lahko sodišče njenemu predlogu ugodi le delno po lastni presoji, upoštevaje vse relevantne okoliščine primera. O manj, kot stranka zahteva, je mogoče odločiti tudi brez izrecnega strankinega predloga.
Idealni solastni deleži tožnice in njenega zakonca so obremenjeni s hipotekami, zaradi česar ne obstaja realna možnost za unovčenje tega premoženja za plačilo sodne takse.
Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča sicer pravilno ugotovilo, da tožnik sodno takso zmore plačati, kar izhaja iz predložene izjave o premoženjskem stanju, vendar pa je o (obročnem) plačilu takse odločalo, ne da bi prej razveljavilo svoj predhodni sklep o taksni oprostitvi in je tako odločalo o že razsojeni stvari.