Tožniku (ravnatelju) je tožena stranka vročila sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi 188. člena ZUJF, ki določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi 1. odstavka 36. člena v povezavi z določbami ZPIZ. Rok iz ZUJF ni prekluzivni rok, da bi lahko delodajalec izgubil pravico podati sklep o prenehanju delovnega razmerja. Zato izdaja sklepa po določilih 188. člena ZUJF po poteku roka ne povzroči njegove nezakonitosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076247
OZ člen 561, 561/3, 562, 564. ZPP člen 236.
pogodba o preužitku – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pogoji za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju – izročilna pogodba – zaslišanje priče – substanciranje dokaznega predloga
Če prevzemnik preživljanja ne izpolnjuje dogovorjene obveznosti, lahko preživljanec zahteva razvezo pogodbe (3. odstavek 561. člena OZ). Sodna praksa je vzpostavila dva pogoja za razvezo:
- da gre za pomemben obseg neizpolnjevanja pogodbe oziroma prevzetih obveznosti preživljanja in
- je za neizpolnjevanje podana odgovornost prevzemnikov premoženja.
Načelna obveznost sodišča, da izvede predlagane dokaze, ni neomejena. Stranka mora ob podaji dokaznega predloga natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi in na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz služil ugotovitvi določenega dejstva (substanciranje dokaznega predloga). Abstraktni pojem neizpolnjevanja pogodbe, o čemer naj bi navedene priče izpovedovale, bi moral tožnik konkretizirati oziroma razčleniti na tista dejstva, ki tvorijo njegovo vsebino.
Tožena stranka je v obravnavani pravdi uveljavljala ugovor zaradi pobota, uveljavljala je pravdno oziroma procesno pobotanje, saj je trdila, da ima zoper tožečo stranko nasprotno terjatev, ki jo je uveljavljala v pobot s terjatvijo tožeče stranke. Ker je svoj zahtevek uveljavljala šele v pravdi s pobotnim ugovorom, je tako njena terjatev v času odločanja še obstojala in je sodišče prve stopnje zaradi njenega pobotnega ugovora moralo ugotoviti obstoj terjatve tožeče stranke, kakor tudi obstoj terjatve tožene stranke in ju pobotati. Po stališču pravne doktrine pa nastopi pravdno pobotanje z učinkom ex nunc - torej terjatvi prenehata šele, ko ju sodišče pobota.
Na manjšem delu poledeneli pločnik (tudi) v konkretnem primeru ne predstavlja nevarne stvari, hoja po takšnem pločniku tudi ne nevarne dejavnosti, saj pri redni rabi in običajni pazljivosti nevarnost za uporabnike ni neobičajno povečana.
Občina ne more izvajanja dejavnosti, ki je javna služba (čiščenje javnih površin), prisilno prevaliti na posameznike (lastnike zgradb in zemljišč ob pločnikih). Če sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali z zakonom, tega akta ne sme uporabiti.
Tožnik kot nov dokaz v predlogu za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP neutemeljeno uveljavlja zaslišanje določene priče. Že v prejšnjem postopku dokazni predlog ni bil ustrezno postavljen, prav tako tožnik ni izkazal, da brez svoje krivde tega dokaza ni mogel predlagati že prej. Pavšalna, z ničemer izkazana navedba predloga, da je tožnik tega kontrolorja iskal skoraj tri leta in da ga je končno našel šele pred vložitvijo predloga za obnovo postopka, ne izkazuje tega, da tožnik tega dokaza brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v prejšnjem postopku.
zamudna sodba - plačilo za delo - obveznost plačila - plača
Glede na to, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za resnično, da tožena stranka tožniku iz naslova plače in iz naslova dnevnic dolguje vtoževani znesek. Tožena stranka je tožniku plačo sicer obračunala, ne pa tudi izplačala. Na podlagi teh dejstev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je, ob sklicevanju na določbo členov 126. do 129. ZDR-1, tožniku te zneske dosodilo.
Sporna menica je lastna menica. Bistvena značilnost lastne menice je v tem, da ostane njen izdajatelj oz. trasant (toženec) glavni dolžnik, kar je drugače kot pri trasirani menici, pri kateri izdajatelj naroči tretjemu, naj poravna njegovo obveznost in z akceptom transat postane glavni dolžnik. Zato pri tej menici ne pridejo v poštev določbe o akceptiranju, ker pri njej nimamo niti transata niti acepta. Odpade tudi protest in regres zaradi neakceptiranja.
Ker je običajno, da so stroški izvedbe jadranja ob manjšem številu oseb manjši, bi bilo že ob vložitvi tožbe od tožeče stranke pričakovati, da se določno opredeli do stroškov, ki jih je z izvedbo jadranja imela in na ta način pojasni zahtevek po višini – višino izgubljenega dobička. Vsekakor je tožba nesklepčna od konkretnega ugovora tožene stranke, da so bili stroški izvedbe jadranja zaradi manjšega števila udeležencev manjši.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo – zakrivljena zamuda – čas oddaje vloge na pošto - skrbnost
V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbi izpostavljeno dejstvo zamude vložitve pritožbe zaradi programa Pošte Slovenije, ki je kot čas oddaje pošiljke zavedel 23. 5. 2014 ob 00:00 uri, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne more biti upravičen vzrok za zamudo, ki s strani tožene stranke ni bil zakrivljen. Tožena stranka v utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne navaja nobenih izrednih razmer na Pošti, ki bi ji kljub pravočasnemu prihodu onemogočale tudi pravočasno oddajo pošiljke. Zgolj sklicevanje na program Pošte v zvezi z evidentiranjem časa oddaje oziroma sprejema poštnih pošiljk v okviru rednega in nemotenega poslovanja Pošte zato ne more biti opravičljiv razlog za zamudo. Iz obrazloženega izhaja, da tožena stranka ni ravnala z zadostno skrbnostjo, da bi zagotovila pravočasnost vložitve pritožbe, zamudo pri oddaji pritožbe na pošto je sama zakrivila.
Ker se za pripoznavo zastaranih terjatev (odpoved zastaranju) zahteva posebna obličnost – pripoznava mora biti podana pisno – je pomembno tudi kdaj naj bi toženka terjatve pripoznala.
potrdilo o pravnomočnosti – potrdilo o izvršljivosti – predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – fikcija vročitve – sprememba naslova – dejansko prebivališče
Fikcija vročitve sodnega pisanja v smislu 142. člena ZPP stranki ni mogoča na naslov, kjer se ta stranka dejansko ne nahaja, in za pravilnost fikcije vročitve ne zadostuje zgolj nemožnost sklepanja sodišča, da se je stranka z danega naslova odselila.
ZFPPIPP člen 34, 34/2, 151, 151/1, 212, 212/1, 213, 213/1. OZ člen 9, 346, 349, 349/1, 355, 355/1, 355/1-6.
zastaranje terjatev upravnikov – vpliv prisilne poravnave na terjatve upravnikov
34. in 151. člen ZFPPIPP se ne nanašata na sodno uveljavljanje terjatev po potrditvi prisilne poravnave.
Terjatev, ki jo vtožuje tožeča stranka, se nanaša na tekoče stroške, povezane z uporabo poslovnega prostora, v katerem tožena stranka opravlja svojo dejavnost. Kot takšna predstavlja navadno terjatev, ki ne spada v nobeno izmed skupin, naštetih v 213. členu ZFPPIPP.
tajni podatki - varovanje tajnih podatkov - ustavna odločba - pravica do sodnega varstva
Do uveljavitve drugačne zakonske ureditve mora (razpravljajoči) sodnik posameznik ali predsednik senata sodišča, ki odloča o zadevi, s sklepom odločiti o tem, kako bo varoval tajne podatke. Določiti mora način in pogoje za seznanitev s tajnimi podatki.
Sodišče prve stopnje je tajne podatke, označene z oznako „INTERNO“, obravnavalo v delih sodbe, ki ima 26 strani, pri čemer je 7 strani le oštevilčilo, zato stranke niso mogle vedeti, kakšne razloge vsebuje sodba, celotno sodbo in sklep pa je kuvertiralo z označbo „INTERNO“, čeprav celotna sodba, vključno z navedbo tožnika in tožene stranke, ne more biti označena kot „INTERNO“. S to označbo so lahko označeni le posamezni deli odločitve, kar v konkretnem postopku ni bilo upoštevano.
posojilna pogodba – izpolnitev pogodbe – razlaga pogodbe – pogodbeno razmerje – relativno razmerje
Sklicevanje na dejstvo, da družba prodajalka, ki ima še vedno odprto terjatev do tožnice iz naslova neplačane kupnine za stanovanje, slednjo na podlagi neupravičene obogatitve vtožuje od toženke, na obravnavano razmerje med tožnico in toženko nima vpliva. Pogodba namreč ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Za presojo pogodbenih obveznosti med pravdnima strankama je zato relevantno le razmerje po njuni medsebojni posojilni pogodbi. Slednje pa je glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ostalo s strani tožene stranke neizpolnjeno. Posojilojemalec mora namreč v dogovorjenem roku posojilo vrniti.
odgovornost imetnika domače živali – ugriz psa – dolžno nadzorstvo – pravična denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da je poskrbela za potrebno varstvo in nadzorstvo, kar se kaže v tem, da se je pes v konkretnem primeru ob napadu nahajal zunaj ograjenega dvorišča tožene stranke.
Odlog izvršbe, s katerim je sodišče prve stopnje sledilo dolžnikovemu smiselnemu predlogu v tej smeri, je dolžniku v korist. Dolžniku zato ni mogoče priznavati pravnega interesa za pritožbo zoper zanj ugodno sodno odločbo zgolj zaradi tega, ker si smiselno prizadeva za še ugodnejšo odločitev (odpis dolga), ki niti ni v pristojnosti izvršilnega sodišča.
V skladu s prvim in drugim odstavkom 178. člena ZIZ lahko sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev vrednost nepremičnine ugotovi še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, kar pomeni, da je lahko (oz. mora biti) že v tej fazi postopka postavljen tudi sodni cenilec, na podlagi cenitve katerega se ugotavlja vrednost nepremičnine.
Podizvajalec ima na podlagi 631. člena OZ zahtevek do naročnika le iz vsote, ki jo v tistem trenutku naročnik dolguje podjemniku, torej iz vsote, ki jo je toženka dolgovala S. d. d. v trenutku zahtevka. Toženka pa ni dolgovala ničesar podjemniku S. d. d. dne 17. 1. 2011, ko je tožnica toženko pozvala k plačilu oziroma dne 2. 2. 2011, ko je bil vložen predlog za izvršbo, saj je dne 31. 12. 2010 podjemniku S. d. d. izplačala še zadnji del plačila, s čimer je dokončno izpolnila svojo pogodbeno obveznost. Tožnica torej na podlagi 631. člena OZ ne bi mogla več uveljavljati svoje terjatve zoper toženko, tudi če bi se izkazalo, da je bila družba S. Z. d. d. - v stečaju eden izmed glavnih izvajalcev (torej podjemnik in tožnica njen sodelavec), kar pa se, kot že rečeno, ni.
ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2, 31/1-6.
pravica do popravka – zavrnitev objave popravka – odklonitveni razlog
Ker en odstavek popravka (od štirih) predstavlja le tožničino razumevanje spornega članka, v četrtem odstavku pa niso navedena dejstva, ki bi zanikala ali bistveno dopolnjevala navedbe v spornem članku, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je podan odklonitveni razlog iz 2. alineje 1. odstavka 31. člena ZMed.
OSEBNOSTNE PRAVICE – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0076260
OZ člen 178.
standard povprečnega bralca – kodeks novinarske etike – standard svobode izražanja – dobra vera – presoja višine odškodnine – objava sodbe – odstranitev prispevka – javna razprava
Dopustnost posega je treba presojati z vidika interesa javnosti po sporni objavi le v primeru, če bi se pokazalo, da so navedbe o tožničini vlogi v zvezi z objavo neverodostojnih informacij resnične oziroma da je novinar imel utemeljen razlog verjeti v resničnost teh trditev. Če pa je trditev o tožničini vlogi v zvezi z objavo zatrjevanih informacij o nekdanjem predsedniku države neresnična oziroma novinar ni mogel biti v dobri veri glede resničnosti navedenega, pa poseg ne more biti dopusten, četudi je bodisi vloga novinarjev v tistih časih bodisi življenje nekdanjega predsednika države tema, ki je lahko predmet javne razprave in zanimanja javnosti.
Objava žaljivih neresničnih trditev ni varovana s svobodo izražanja.
Novinar je tako po kodeksu novinarske etike kot po standardih svobode izražanja, oblikovanih v presoji Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, zavezan sporočanju v dobri veri in na podlagi ugotovljenih dejstev.