odgovornost imetnika domače živali – ugriz psa – dolžno nadzorstvo – pravična denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da je poskrbela za potrebno varstvo in nadzorstvo, kar se kaže v tem, da se je pes v konkretnem primeru ob napadu nahajal zunaj ograjenega dvorišča tožene stranke.
postopek osebnega stečaja – predlog za odpust obveznosti – pravnomočna zavrnitev predloga – pravni interes za ponovno izvedbo postopka osebnega stečaja – namen izvedbe postopka osebnega stečaja
Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je enakomerno in istočasno poplačilo upnikov stečajnega dolžnika z navadnimi terjatvami. V okviru začetega postopka osebnega stečaja pa je dolžniku omogočena sanacija njegovega insolventnega stanja z izvedbo postopka za odpust obveznosti ob predpostavki, da dolžnik resno in odgovorno ter aktivno deluje v prizadevanju pridobitve sredstev za poplačilo njegovih upnikov v času trajanja preizkusne dobe. Materialnopravno pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ne more predlagati odpusta obveznosti za tiste terjatve, glede katerih je bil dolžnikov predlog že pravnomočno zavrnjen. O odpustu teh obveznosti je bilo torej že pravnomočno odločeno, dolžnica pa je zapravila zakonsko možnost odpusta obveznosti za vse tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja. Drugačno stališče bi dopuščalo možnost izigravanja instituta odpusta obveznosti stečajnega dolžnika.
Ker pritožnica ni izpodbijala ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da se pretežni del njenih obveznosti nanaša na terjatve, glede katerih je sodišče že v postopku St 1507/2010 zavrnilo njen predlog za odpust obveznosti in da nima nobenega premoženja, pritožnica ne bo mogla doseči zgoraj opisanega namena izvedbe postopka osebnega stečaja (niti delnega poplačila upnikov niti odprave insolventnosti). To pa pomeni, da nima pravnega interesa za (ponovno) izvedbo postopka osebnega stečaja.
Ker so preživninske zmožnosti toženca precej večje od preživninskih zmožnosti tožničine matere, pri kateri tožnica tudi živi, je sodišče prve stopnje neutemeljeno razporedilo preživninsko breme med preživninska zavezanca tako, da je toženec dolžan kriti 60% tožničinih potreb, tožničina mati pa 40%.
Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 5, 5/1, 5/2.
plačilo razlike plače - razvrstitev v plačni razred - položajni dodatek - vojak
Tožnik je v vtoževanem obdobju opravljal delo formacijske dolžnosti, na katero je bil razporejen. Do spremembe formacijske dolžnosti tožnika je prišlo zato, ker se je specializirana formacijska dolžnost, na katero je bil razporejen pred spornim ukazom oziroma odločbo, ukinila. Za novo formacijsko dolžnost, na katero je bil tožnik razporejen, je bil določen 32. začetni plačni razred, 35. plačni razred pa mu je bil z odločbo določen ob upoštevanju napredovanj. Ker je bil tožniku z izpodbijano odločbo določen pravilni plačni razred, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo del njegovega tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na odpravo odločb tožene stranke o določitvi njegovega plačnega razreda in na obračun ter izplačilo razlik v plači med 35. in 36. plačnim razredom.
Tožnik ni spadal med pripadnike Slovenske vojske, ki so bili upravičeni do položajnega dodatka na podlagi člena 5/1 Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, saj v spornem obdobju ni bil razporejen na položajno dolžnost poveljnika ene od enot, opredeljenih v tej določbi. Tožnik do položajnega dodatka ni upravičen niti na podlagi člena 5/2 Uredbe o uvrstitvi, saj v vtoževanem obdobju ni izpolnjeval pogojev, ki jih za pridobitev tega položajnega dodatka določba predvideva. Tožnik je imel v enoti, katere načelnik je bil, manj kot pet pripadnikov Slovenske vojske, ta enota pa tudi ni bila oblikovana kot delovna, začasna, bojna ali operativna enota, kar je bil pogoj za priznanje položajnega dodatka po drugem stavku člena 5/2 Uredbe o uvrstitvi. Zato tožnik do položajnega dodatka ni bil upravičen.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo – zakrivljena zamuda – čas oddaje vloge na pošto - skrbnost
V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbi izpostavljeno dejstvo zamude vložitve pritožbe zaradi programa Pošte Slovenije, ki je kot čas oddaje pošiljke zavedel 23. 5. 2014 ob 00:00 uri, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne more biti upravičen vzrok za zamudo, ki s strani tožene stranke ni bil zakrivljen. Tožena stranka v utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne navaja nobenih izrednih razmer na Pošti, ki bi ji kljub pravočasnemu prihodu onemogočale tudi pravočasno oddajo pošiljke. Zgolj sklicevanje na program Pošte v zvezi z evidentiranjem časa oddaje oziroma sprejema poštnih pošiljk v okviru rednega in nemotenega poslovanja Pošte zato ne more biti opravičljiv razlog za zamudo. Iz obrazloženega izhaja, da tožena stranka ni ravnala z zadostno skrbnostjo, da bi zagotovila pravočasnost vložitve pritožbe, zamudo pri oddaji pritožbe na pošto je sama zakrivila.
Ker je običajno, da so stroški izvedbe jadranja ob manjšem številu oseb manjši, bi bilo že ob vložitvi tožbe od tožeče stranke pričakovati, da se določno opredeli do stroškov, ki jih je z izvedbo jadranja imela in na ta način pojasni zahtevek po višini – višino izgubljenega dobička. Vsekakor je tožba nesklepčna od konkretnega ugovora tožene stranke, da so bili stroški izvedbe jadranja zaradi manjšega števila udeležencev manjši.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 220. ZDR-1 člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari - neprištevnost - sodna razveza - sprememba predpisa
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. alineji člena 111/1 ZDR, je nezakonita zato, ker tožnik v času spornega ravnanja (tožnik je v pisarni vodje obrata pričel z razbijanjem in uničevanjem pohištva, računalnika, televizorja, stenskih slik in ostalega inventarja, s čimer je izpolnil znake kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari), zaradi zdravstvenih razlogov (osebnostna motenost s paranoidnimi in shizoidnimi potezami, spornega dne pa je prišlo tudi do kratkotrajne akutne psihotične motnje - reaktivne psihoze), ni bil prišteven.
Pri odločanju o sodni razvezi nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi se uporabljajo določbe zakona, ki je veljal v času odločanja o sodni razvezi (ZDR-1).
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo predlagano začasno odredbo, saj je ugotovilo, da želi z njo tožnik urediti nekaj, kar ni predmet zahtevka v tej pravdi.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - policist - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradih pravic
Tožnik (kriminalist) je preiskoval kaznivo dejanje tatvine osebnega avtomobila. Toženi stranki je zamolčal del informacij in sodeloval pri odkupu ukradenega vozila oz. dogovarjanju v zvezi s tem. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057290
SPZ člen 77, 77/2. ZNP člen 35, 35/1, 139.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica - dokončno urejena meja – stroški
Kaj naj bi bila to „dejanska“ meja, ki naj je sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo, pritožnik ne obrazloži. Za postopek sodne ureditve meje je pomembna le meja, ki jo zakon (torej pravo) šteje za takšno.
Primarni kriterij za ureditev meje v sodnem postopku je močnejša pravica. V katastrskem postopku dokončno urejena meja ni samostojen kriterij, ampak predstavlja zgolj okoliščino, ki v skladu z drugim odstavkom 77. člena SPZ vzpostavlja (izpodbojno) domnevo obstoja takšne močnejše pravice.
Meja, ki se je v konkretnem primeru urejala, je bila skupna. In če meje ni moč urediti v upravnem postopku, zakon (kot povsem enakovredno možnost) omogoča njeno ureditev v sodnem postopku. Okoliščina, da je predlagatelj zgolj uporabil to z zakonom podeljeno možnost (pravico), zato sama po sebi zanj ne more imeti nobenih neugodnih stroškovnih posledic (v smislu odmika od splošnega pravila za odločanje o teh stroških). Povsem enako velja za navajanje, da je pritožnica nosila stroške v upravnem postopku angažiranega geodeta.
Določba tretjega odstavka 356. člena ZFPPIPP spremembe predračuna stroškov postopka ne veže na noben rok, pač pa na vsebinsko presojo ali sicer predvideni stroški zadoščajo za potek postopka ali pa morebiti niso več potrebni.
podjemna pogodba – izdelava dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja – učinki razvezane pogodbe – povračilo škode zaradi odstopa od pogodbe
Pogodba, s katero se stranka zaveže neodplačno (brez pravice do plačila) opraviti določen posel, nima značilnosti podjemne pogodbe, zato zaključek sodišča o obstoju dveh podjemnih pogodb ni pravilen.
V skladu z določilom 1. odstavka 111. člena OZ sta stranki v primeru razveze pogodbe prosti svojih obveznosti. S prenehanjem pogodbe je pravna podlaga za pridobitev toženčeve koristi (plačila) tako odpadla, zato je utemeljen tožničin zahtevek na vračilo tožencu plačanega zneska za delo po podjemni pogodbi ter stroške upravne takse, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
postopek osebnega stečaja - dolžina preizkusnega obdobja - zatrjevanje okoliščin - novote - predlog za odpust obveznosti
Dolžnik mora okoliščine, ki se podlaga za določitev preizkusnega obdobja, navesti v predlogu za odpust obveznosti. Če jih ne navede, jih sodišče, ko odloča o dolžini preizkusnega obdobja, ne more upoštevati, zato mu tudi ni mogoče očitati, da je zmotno ali nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – preizkusna doba – nove okoliščine
Zgolj navedba dejstev, ki so odločilna za presojo dolžine preizkusne dobe v postopku odpusta obveznosti ni dovolj in mora dolžnik predložiti tudi dokaze o obstoju teh dejstev. Pritožbeno sodišče zato nedokazanega dejstva poškodbe leve rame kot dodatne okoliščine za določitev preizkusne dobe ni moglo upoštevati.
Najem je nujno odplačen, saj je njegov gospodarski namen (kavza) odplačno zagotavljanje možnosti rabe stvari. Zato je (poleg določitve predmeta najema) določitev višine najemnine bistvena sestavina vsake najemne pogodbe.
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, se štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati. Sodišču prve stopnje tako v zvezi s trditvijo, da cena ni bila določena, dokazov ni bilo potrebno izvajati. To pa pomeni, da mu v zvezi s tem ni bilo potrebno vpogledati v spletno prijavnico. Četudi bi iz nje izhajalo, da je cena najema bila določena, namreč to ne bi moglo nadomestiti tožnikove pomanjkljive trditvene podlage.
ZFPPIPP člen 35, 42, 42/1, 442, 442/1, 442/1-1, 442/2, 442/3. ZGD-1 člen 514.
odpravnina - izbris družbe iz sodnega registra - zahtevek za plačilo terjatev - spregled pravne osebnosti - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odgovornost družbenikov
Tožnik v obravnavani zadevi zahteva plačilo denarnih terjatev do nekdanjega delodajalca - izbrisane družbe od prve toženke kot družbenika ter drugega in tretjega toženca kot članov poslovodstva na podlagi prvega do tretjega odstavka 442. člena ZFPPIPP, v skladu s katero izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da zahteva plačilo terjatev do izbrisane družbe od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti in povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane družbe. Tožnik v okviru trditvene podlage ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi utemeljeval uporabo instituta spregleda pravne osebnosti, niti ni zatrjeval, da družbenik izbrisane pravne osebe odgovarja po pravilih o spregledu pravne osebnosti. Zato tožnik neutemeljeno zahteva plačilo obveznosti od prve toženke.
Predpostavka za odškodninsko odgovornost članov poslovodstva po prvem odstavku 42. člena v zvezi z drugim odstavkom 442. člena ZFPPIPP je podana v primeru, ko poslovodstvo pred začetkom postopka izbrisa ni opravilo dejanj iz 35. do 39. člena oziroma je ravnalo v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena tega zakona. Sklicevanje tožnika, da drugi in tretji toženec nista opravila nobenih dejanj oziroma sta opustila dejanja v navedenih členih, je presplošno. Tožnik res ni dolžan dokazovati negativnih dejstev, vendar pa mora pri opustitvenih ravnanjih navesti, katera dolžna ravnanja sta drugi in tretji toženec opustila.
ZZZDR člen 14, 107, 109, 110, 111, 213, 213/1. URS člen 68.
sporazum o delitvi skupnega premoženja – lastninska pravica tujcev – zastopanje mladoletnih otrok – kolizijski skrbnik – pravni posel z otrokom – pridobitev lastninske pravice na stanovanju, obremenjenem z osebno služnostjo – privolitev centra za socialno delo
Tuje državljanstvo enega od zakoncev za presojo, ali nepremičnina sodi v skupno premoženje, ni odločilno, vpliva pa na način delitve skupnega premoženja, ko se skupno premoženje transformira v posebno premoženje vsakega od zakoncev. Zakonec, ki ima status tujca, nepremičnine ne more dobiti v naravi, lahko pa zahteva delitev z izplačilom.
Soglasje centra za socialno delo je po namenu 111. člena ZZZDR potrebno le tedaj, ko bi bil posel vsaj hipotetično v otrokovo škodo.
Prevarana stranka ima pravico do odškodnine tudi, če ne izpodbija pogodbe.
Prevara je kvalificirana oblika zmote. Če torej ni mogoče govoriti o pravno upoštevni zmoti, tudi ni mogoče govoriti o prevari. Zmota pa je upoštevana le, če je opravičljiva. Že zgolj lahka malomarnost predstavlja odmik od zahtevane skrbnosti.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-1, 384/2-2, 401, 401/1, 401/1-2.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ustavitev postopka za odpust obveznosti
Da dolžnik od družbe ni prejel nobenih sredstev, ni bistveno. Odločilno je, da svojega lastniškega deleža v tej družbi ob predlogu za odpust obveznosti ni navedel in je s tem kršil 1. točko drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081909
OZ člen 15, 18, 18/1, 21, 22, 27, 51. ZPP člen 285. ZGO-1 člen 30, 75, 75/2, 85, 164, 176.
vzročna zveza - pogodba o nadzoru gradnje - sklenitev pogodbe - obličnost pogodbe - forma ad probationem - forma ad valorem - materialno procesno vodstvo
Predpisana pisna oblika pogodbe o opravljanju gradbenega nadzora ni predpisana kot konstitutiven pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, temveč zato, da naročniku oziroma investitorju olajša dokazovanje, da je izpolnil svojo javnopravno obveznost zagotoviti ustrezno kvaliteten nadzor nad gradnjo ter zato, da olajša kontrolo izpolnjevanja te obveznosti s strani države, tako v pogledu osebe nadzornika kot časa opravljanja nadzora. Zakon kršitve obličnostne zahteve tudi ne sankcionira. Kršitev obličnosti stranko postavlja zgolj v slabši položaj, saj je ona tista, ki mora dokazati, da je bila ustrezna pogodba sklenjena in da je bila sklenjena pravočasno. Pri predpisani obličnosti gre torej za obliko, ki je določena zaradi lažjega dokazovanja in zato njena obličnost ni pogoj za veljavnost. Pogodba o nadzoru nad gradnjo bi bila glede na povedano lahko zato sklenjena tudi tako, da sta stranki svojo voljo za njeno sklenitev izrazili ustno oziroma na kakšen drugačen način.