Iz samega preklica razpisa (ki je v ZJN-2 dovoljen) še ne izhaja zatrjevana posledica (nastanek škode zaradi priprave ponudbe). Pri uporabi 3. odstavka 20. člena OZ je treba presoditi, ali je opustitev sklenitve pogodbe utemeljena ali ne. Le če je stranka namen skleniti pogodbo opustila zaradi neutemeljenih razlogov, se je pogajala nepošteno. Dokazno breme glede takšnega namena pa je na oškodovani stranki.
URS člen 19, 19/3. ZDZdr člen 2, 2-3, 74, 75, 76, 91.
varstvo osebne svobode – sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – pojem duševne motnje – zakonski pogoji za izrek ukrepa
Pri ponovni obravnavi naj bo sodišče pozorno na značaj ukrepa sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Kot je bilo že povedano, gre tako kot pri pridržanju v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom za enega najmočnejših posegov v človekovo integriteto. Gre za odvzem prostosti osebi. Zato se lahko uporabi le v skrajnih primerih, ko je zaradi duševne bolezni oziroma duševnega stanja prizadeta voljna sfera osebe, kar je vzrok za ogrožanje življenja, zdravja ali povzročanja hude škode, in ko milejši ukrepi za odvrnitev ogrožanja ne zadoščajo oziroma niso mogoči. V sodni odločbi, ki nadomešča privolitev pacienta, morajo biti zato ugotovljene in natančno obrazložene konkretne okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrin. Natančno in konkretno morajo biti ugotovljeni in obrazloženi vsi zakonsko predpisani pogoji za sprejem osebe v varovani oddelek iz 74. in 75. člena ZDZdr. Utemeljiti in razložiti pa je treba tudi odrejeno trajanje namestitve v varovani oddelek za presojo, ali je trajanje ukrepa omejeno na najkrajši potrebni čas.
V skladu z 243. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je za izbrisno tožbo aktivno legitimiran le tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila zaradi vknjižbe kršena.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju vmesnega ugotovitvenega zahtevka na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe. Pogoj za vmesni ugotovitvi zahtevek je med drugim njegova prejudicialnost. Ker je bil tožbeni zahtevek na izbris vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja zavrnjen že zaradi pomanjkanja tožnikove aktivne legitimacije, torej ne glede na (ne)obstoj pravnega razmerja, ki je predmet vmesnega ugotovitvenega zahtevka, tak zahtevek ni dopusten. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno zavrglo, saj tožnik zanj nima pravnega interesa.
Drži, da mora sodišče paziti na ničnost po uradni dolžnosti (92. člen OZ), vendar pa sodišče nanjo pazi samo v tistem okviru, v katerem se lahko sklicuje nanjo stranka. Tožnik pa se lahko na ničnost sklicuje samo, če ima interes, ki je pravno utemeljen. Ker je sodišče vmesni ugotovitveni zahtevek zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, je ravnalo pravilno, ko se z njegovo vsebinsko (ne)utemeljenostjo zahtevka v izpodbijani odločbi ni ukvarjalo.
ZIZ člen 174, 174/2, 178, 179. SPZ člen 263, 263/1.
izvršba na nepremičnino – prodaja nepremičnine – stavbna pravica – ugasnitev stavbne pravice zaradi prodaje nepremičnine – superficies solo cedit
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo, da se ocenjuje vrednost nepremičnine parc. št. 479/9 k. o. X, ki je obremenjena s stavbno pravico, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana po tem, ko je upnik v vodilni izvršilni zadevi na nepremičnini že imel vknjiženo hipoteko. Pojasnilo je, da bo s prodajo nepremičnine na podlagi 2. odstavka 174. člena ZIZ stavbna pravica ugasnila, razen če se njen imetnik, to je pritožnik S. B. d.o.o., ne bo s kupcem kako drugače dogovoril.
Ugasnitev stavbne pravice s prodajo nepremičnine na podlagi 2. odstavka 174. člena ZIZ ima namreč (razen v primeru drugačnega dogovora s kupcem), v skladu s 1. odstavkom 263. člena SPZ, za posledico, da postane zgradba sestavina nepremičnine. S tem pa preide lastninska pravica na zgradbi od imetnika stavbne pravice na kupca - novega lastnika nepremičnine (načelo superficies solo cedit), ki mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati določeno nadomestilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0077175
ZPP člen 80, 181, 191. ZFPPIPP člen 441. OZ člen 407.
sposobnost biti stranka - pravdna sposobnost - solidarnost na upniški strani - izbris iz sodnega registra - zaključek glavne obravnave - sosporništvo - prenos pogodbe
Četudi se izkaže, da eden izmed upnikov (zatrjevane) solidarne obveznosti ni stvarno legitimiran, to na položaj drugega upnika ne vpliva. Ker sta obe tožeči stranki skupaj zahtevali nerazdelno plačilo denarnega zneska, lahko vsaka tožeča stranka sama zahteva celotno plačilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063978
ZPSPP člen 19. OZ člen 3, 197, 427, 427/3, 432, 434. SPZ člen 115 - 118.
upravnik poslovne stavbe – poslovni prostor – najemna pogodba - razmerje med lastnikom in najemnikom - stroški obratovanja – storitve upravljanja – aktivna legitimacija – prevzem izpolnitve
Določilo 19. člena ZPSPP ureja zgolj pravno razmerje med lastnikom poslovnih prostorov in najemnikom le-teh, ne pa tudi pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb, zaradi česar navedene zakonske določbe v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti za utemeljitev upravičenja upravnika (ki torej v odnosu do najemnika predstavlja tretjo osebo) terjati povrnitev vtoževanih stroškov od najemnika.
SPZ kot zavezanca za plačilo obratovalnih stroškov določa lastnika posamezne etažne enote in ne najemnika. Najemnika pa kot zavezanca za plačilo tovrstnih stroškov ne določa niti ZPSPP. Ker torej ne gre za zakonsko predpisano obveznost najemnika v razmerju do dobaviteljev in upravnika, slednji nima aktivne legitimacije v razmerju do najemnika niti za svoje storitve upravljanja (glede katerih je v relativnem, pogodbenem odnosu z lastniki posameznih poslovnih prostorov - v tem primeru na podlagi Pogodbe o prevzemu poslov), niti za stroške obratovanja na podlagi določbe 197. člena OZ.
Izpolnitev se prevzema s pogodbo med dolžnikom (v tem primeru toženo stranko) in nekom tretjim (najemnikom), s katero se ta dolžniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku (tj. tožeči stranki). Prevzemnik odgovarja dolžniku, če ne izpolni pravočasno obveznosti upniku in ta zahteva izpolnitev od dolžnika. Vendar tretji ne prevzema dolga in tudi ne pristopa k dolgu, zato nima upnik nasproti njemu nobene pravice.
ZZZDR člen 65.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 408, 408/1, 410.
razveza zakonske zveze – neformalni razgovor z otrokom – vzgoja in varstvo otrok – stiki – preživljanje – višina preživnine – sodna poravnava
Sodišče mora v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok. Določba, da otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, na primeren način obvesti o uvedbi postopka in pravici, da izrazi svoje mnenje, je zaradi svoje narave in življenjske občutljivosti še posebej vsebinsko odprta. Sodišču omogoča, da se prilagaja konkretnemu življenjskemu (družinskemu) položaju, ne da bi ga pri tem ovirala toga procesna pravila. Tako mu omogoča tudi, da se o tem, kako bo najbolje poskrbljeno za varstvo in vzgojo otrok, prepriča s pridobitvijo mnenja CSD.
URS člen 22, 29. ZMV 26, 26/7. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 13, 13/2, 37, 37/5, 45, 45/10, 105, 105/4, 105/4-4. ZVoz člen 50, 50/8.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - obrazložitev sodbe
Ker prvostopno sodišče ni navedlo razlogov, zaradi katerih ni sledilo obdolženčevim razbremenilnim dokaznim predlogom, ki se nanašajo na ugotovitev o odločilnem dejstvu, to je o okoliščini, ali je do obravnavanega dogodka prišlo na površini, ki se uporablja za cestni promet (drugi odstavek 13. člena ZPrCP), izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je podana v pritožbi uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
umik tožbe – soglasje k umiku tožbe – pravni pouk pri umiku tožbe – fikcija – ustavitev postopka – zakonski rok – podaljšanje roka – roki – stroški postopka – povrnitev stroškov postopka
Pravni pouk pri umiku tožbe (tj. da mu toženec lahko nasprotuje in o pravnih posledicah umika tožbe), če toženca zastopa pooblaščenec, ni potreben. Ker toženec v roku 15 dni po vročitvi umika tožbe umiku ni nasprotoval, je nastopila fikcija, da soglaša z umikom tožbe, posledica pa je ustavitev postopka, zajeta z izpodbijanim sklepom. Naknadno (dodatno in nepotrebno) pozivanje sodišča ne more podaljšati zakonsko določenega roka za podajo soglasja k umiku.
ZFPPIPP člen 103. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 5.
nadomestilo za sestavo otvoritvenega poročila - višina nadomestila
Z vrednostjo premoženja dolžnika je razumeti dejansko premoženje dolžnika oziroma vsa njegova sredstva v aktivi.
motenje posesti – posestno varstvo - ekonomski interes - samopomoč
Ni se mogoče sklicevati na to, da tožnica nima ekonomskega interesa za posestvo varstvo, ker ji to pripada že po zakonu. Pravico do sodnega varstva posesti je sodna praksa omejevala v primerih, ko je bila vsebina uveljavljanega sodnega varstva tako banalna, da ni bilo več mogoče govoriti o kakršnemkoli substančnem interesu. Pri podrtju ograje in zahtevi, naj se ta postavi nazaj, ne gre za tovrstno banalnost, marveč za tipičen primer samovolje, ki je pravni red ne dopušča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VSK0006146
SZ-1 člen 111, 111/2. ZZ člen 65. ZSPDSLS člen 3, 3-5, 3-6, 26.
javni zavod - tožba na izpraznitev stanovanja - aktivna legitimacija upravljalca stanovanja - upravljanje in uporaba stvarnega premoženja ustanovitelja
Po oceni pritožbenega sodišča 65. člen Zakona o zavodih (ZZ) in 5. točka 3. člena in 26. člen Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS) upravljalcu dajeta tako obligacijska kot tudi stvarnopravna upravičenja, izvzeta je le pravica odtujiti nepremičnino, ki je upravljalcu dana v upravljanje in uporabo. Glede na navedene določbe ima zato po oceni pritožbenega sodišča upravljalec pravico vložiti tožbo s katero zahteva izpraznitev stanovanja s strani osebe, s katero nima sklenjene najemne pogodbe zanj. S takim ravnanjem izvaja „skrb za pravno in dejansko urejenost“ in neposredno skrbi za nepremičnino katera mu je dana v upravljanje, tako da bo v nadaljevanju to nepremičnino lahko upravljal sam ali oddal v najem, kar mu zagotavlja tako ZZ in ZSPDSLS.
dodelitev v varstvo in vzgojo – stiki – določitev stikov - opravljanje šolskih obveznosti – pravica in dolžnost obeh staršev
Opravljanje šolskih obveznosti z otrokom je dolžnost/breme (pa tudi pravica) obeh staršev, kar mora biti porazdeljeno sorazmerno s časom, ko je otrok pri njima. Glede na to, da je deček dodeljen v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, je logično, da je večji del tega bremena na njej. V skladu z navedenim je sodišče prve stopnje tudi odločilo, da je v času stika preko konca tedna oče tisti, ki mora poskrbeti, da bodo šolske obveznosti opravljene, pa čeprav dečka ne odpelje neposredno v šolo v ponedeljek zjutraj, temveč ga k pripelje nazaj k mami v nedeljo, in to že ob 17.00. Pritožničin strah, da otrok ne bo imel občutka, da se za njegove šolske obveznosti oba starša ne zavzemata, je torej odveč, saj mora po (sedaj že pravnomočni) odločitvi sodišča prve stopnje predlagatelj to storiti najmanj dvakrat mesečno.
Obvestilo iz šestega odstavka 148. člena ZKP po sebi ni nedovoljen dokaz, vendar spet ne dokaz, na katerem bi smela sodba temeljiti. Je le vir pri pridobivanju dokazov na procesno predpisan način, ki edini tvorijo temelj sodbi.
Iz predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 25. 2. 2013 sicer izhaja, da je to pisanje sestavil odvetnik T. G., vendar je navedeno pisanje podpisal zgolj storilec, za zagovornika pa pooblastilo tudi ni bilo izkazano.
Program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo obsega teoretični in praktični del, pri čemer teoretični del obsega 12 pedagoških ur z vsebinami o varnosti cestnega prometa, tveganjih vožnje, odgovornosti voznikov in psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu, praktični del pa se izvede v obliki vadbe varne vožnje v obsegu 6 pedagoških ur, medtem ko intenzivni tečaj varne vožnje, ki ga je opravil obdolženi, traja le en dan, in ni namenjen storilcem prekrškov, ki prosijo za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ampak vsem voznikom, ki želijo izboljšati svoje vozniške veščine.
KZ-1 člen 20, 20/1, 20/2, 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 306, 371, 371/1, 371/1-5, 372, 372/1, 372.
kaznivo dejanje tatvine - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - upravičenost kazenskega pregona - predlog za pregon - pooblastilo pravne osebe - kršitev kazenskega zakona - sostorilstvo - premoženjskopravni zahtevek - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz. 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana, ko ni obtožbe upravičenega tožilca ali predloga oškodovanca ali dovoljenja pristojnega državnega organa, ko sta za pregon potrebna. Za upravičenost kazenskega pregona je po jezikovni razlagi povzetega besedila odločilna izjava o predlogu za pregon in ne izjava o vztrajanju pri izjavi o predlogu za pregon, ki je končno zakon kot procesnega dejanja niti ne pozna. Z vidika določb Zakona o kazenskem postopku ni videti ovir, da priča ne bi mogel biti pooblaščen kot predstavnik oškodovane pravne osebe in ne, da ga zato ne bi mogel pooblastiti drug predstavnik iste osebe. Bistveno je pooblastilo kot izjava volje ter zveza med pooblastiteljem in oškodovano pravno osebo, ki je v obravnavanem primeru po sestavinah in vsebini priloženega pooblastila v zadostni meri izkazana.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev izvršbe - pravočasnost - rok - pravni pouk
Pritožbeno sodišče odgovarja pritožniku, ki v pritožbi navaja, da o zadevi ni bil dovolj poučen, in da ga v Celju na sodišču niso poučili, da še zadeva ni končana, da očitno meša začasni odvzem vozniškega dovoljenja in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ne glede na to, če je na podlagi 113.d člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) s sklepom vrnjeno začasno odvzeto vozniško dovoljenje, je bilo storilcu s sklepom prvostopnega sodišča EPVD 215/2014, z dne 3. 10. 2014, izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Storilec bi moral slediti pravnemu pouku v sklepu o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, v katerem ga je prvostopno sodišče pravilno poučilo o možnosti, roku in pogojih za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in v skladu s pravnim poukom v tem sklepu prvostopnega sodišča, z dne 3. 10. 2014, na prvostopno sodišče v roku 15. dni od pravnomočnosti le-tega podati predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, česar pa storilec ni storil.