OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063978
ZPSPP člen 19. OZ člen 3, 197, 427, 427/3, 432, 434. SPZ člen 115 - 118.
upravnik poslovne stavbe – poslovni prostor – najemna pogodba - razmerje med lastnikom in najemnikom - stroški obratovanja – storitve upravljanja – aktivna legitimacija – prevzem izpolnitve
Določilo 19. člena ZPSPP ureja zgolj pravno razmerje med lastnikom poslovnih prostorov in najemnikom le-teh, ne pa tudi pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb, zaradi česar navedene zakonske določbe v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti za utemeljitev upravičenja upravnika (ki torej v odnosu do najemnika predstavlja tretjo osebo) terjati povrnitev vtoževanih stroškov od najemnika.
SPZ kot zavezanca za plačilo obratovalnih stroškov določa lastnika posamezne etažne enote in ne najemnika. Najemnika pa kot zavezanca za plačilo tovrstnih stroškov ne določa niti ZPSPP. Ker torej ne gre za zakonsko predpisano obveznost najemnika v razmerju do dobaviteljev in upravnika, slednji nima aktivne legitimacije v razmerju do najemnika niti za svoje storitve upravljanja (glede katerih je v relativnem, pogodbenem odnosu z lastniki posameznih poslovnih prostorov - v tem primeru na podlagi Pogodbe o prevzemu poslov), niti za stroške obratovanja na podlagi določbe 197. člena OZ.
Izpolnitev se prevzema s pogodbo med dolžnikom (v tem primeru toženo stranko) in nekom tretjim (najemnikom), s katero se ta dolžniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku (tj. tožeči stranki). Prevzemnik odgovarja dolžniku, če ne izpolni pravočasno obveznosti upniku in ta zahteva izpolnitev od dolžnika. Vendar tretji ne prevzema dolga in tudi ne pristopa k dolgu, zato nima upnik nasproti njemu nobene pravice.
umik tožbe – soglasje k umiku tožbe – pravni pouk pri umiku tožbe – fikcija – ustavitev postopka – zakonski rok – podaljšanje roka – roki – stroški postopka – povrnitev stroškov postopka
Pravni pouk pri umiku tožbe (tj. da mu toženec lahko nasprotuje in o pravnih posledicah umika tožbe), če toženca zastopa pooblaščenec, ni potreben. Ker toženec v roku 15 dni po vročitvi umika tožbe umiku ni nasprotoval, je nastopila fikcija, da soglaša z umikom tožbe, posledica pa je ustavitev postopka, zajeta z izpodbijanim sklepom. Naknadno (dodatno in nepotrebno) pozivanje sodišča ne more podaljšati zakonsko določenega roka za podajo soglasja k umiku.
KZ-1 člen 20, 20/1, 20/2, 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 306, 371, 371/1, 371/1-5, 372, 372/1, 372.
kaznivo dejanje tatvine - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - upravičenost kazenskega pregona - predlog za pregon - pooblastilo pravne osebe - kršitev kazenskega zakona - sostorilstvo - premoženjskopravni zahtevek - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz. 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana, ko ni obtožbe upravičenega tožilca ali predloga oškodovanca ali dovoljenja pristojnega državnega organa, ko sta za pregon potrebna. Za upravičenost kazenskega pregona je po jezikovni razlagi povzetega besedila odločilna izjava o predlogu za pregon in ne izjava o vztrajanju pri izjavi o predlogu za pregon, ki je končno zakon kot procesnega dejanja niti ne pozna. Z vidika določb Zakona o kazenskem postopku ni videti ovir, da priča ne bi mogel biti pooblaščen kot predstavnik oškodovane pravne osebe in ne, da ga zato ne bi mogel pooblastiti drug predstavnik iste osebe. Bistveno je pooblastilo kot izjava volje ter zveza med pooblastiteljem in oškodovano pravno osebo, ki je v obravnavanem primeru po sestavinah in vsebini priloženega pooblastila v zadostni meri izkazana.
V skladu z 243. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je za izbrisno tožbo aktivno legitimiran le tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila zaradi vknjižbe kršena.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju vmesnega ugotovitvenega zahtevka na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe. Pogoj za vmesni ugotovitvi zahtevek je med drugim njegova prejudicialnost. Ker je bil tožbeni zahtevek na izbris vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja zavrnjen že zaradi pomanjkanja tožnikove aktivne legitimacije, torej ne glede na (ne)obstoj pravnega razmerja, ki je predmet vmesnega ugotovitvenega zahtevka, tak zahtevek ni dopusten. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno zavrglo, saj tožnik zanj nima pravnega interesa.
Drži, da mora sodišče paziti na ničnost po uradni dolžnosti (92. člen OZ), vendar pa sodišče nanjo pazi samo v tistem okviru, v katerem se lahko sklicuje nanjo stranka. Tožnik pa se lahko na ničnost sklicuje samo, če ima interes, ki je pravno utemeljen. Ker je sodišče vmesni ugotovitveni zahtevek zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, je ravnalo pravilno, ko se z njegovo vsebinsko (ne)utemeljenostjo zahtevka v izpodbijani odločbi ni ukvarjalo.
upravljanje poslovnih stavb – terjatve upravnika – obratovalni stroški – verzija – zastaranje – splošni zastaralni rok – pridobitev pravice terjati
Dolžnik dolguje obratovalne stroške upravniku, ker je ta zanj izpolnil njegovo zakonsko obveznost, medtem ko dobavitelju dolguje na podlagi pravnega posla. Vtoževane terjatve za povračilo obratovalnih stroškov tako zastarajo v splošnem, petletnem zastaralnem roku (346. člen OZ), saj temeljijo na neupravičeni obogatitvi (197. člen OZ). Tožnica je namreč s trenutkom, ko je namesto toženke (lastnice poslovnega prostora) plačala obratovalne stroške dobaviteljem, pridobila pravico terjati njihovo povračilo (336. člen OZ). Iz povedanega izhaja, da je zastaranje pričelo teči z dnem plačila vtoževanih zneskov dobaviteljem.
sodba s skrajšano obrazložitvijo – napoved pritožbe – sodba s polno obrazložitvijo – dvofazni postopek – pritožba zoper sodbo s polno obrazložitvijo – pravni interes
Sodba s skrajšano obrazložitvijo skupaj s sodbo s polno obrazložitvijo sicer tvori enotno odločitev prvostopenjskega sodišča, vendar pa je pritožbo dopustno vložiti zgolj zoper tisto, ki vsebuje obrazložitev po 4. odstavku 324. člena ZPP (4. odstavek 496. člen ZPP). Zaradi dvofaznega postopka „pritožbe na sodbo“ ni mogoče šteti hkrati za dve fazno ločeni vlogi - za napoved pritožbe in za pritožbo.
Napoved pritožbe (kakor je njeno „pritožbo na sodbo“ z dne 6. 10. 2014 pritožbeno sodišče obravnavalo) brez vložene pritožbe ne more biti predmet vsebinskega obravnavanja v pritožbenem postopku. Tožena stranka namreč ni imela pravnega interesa za obravnavanje napovedi pritožbe, ker pojmovno ne gre za pritožbo, ampak le za napoved bodoče pritožbe, ki bi morala biti šele vložena zoper sodbo s polno obrazložitvijo.
Vstop izvedenca v pritožnikovo stanovanje je nujen pogoj in edina možnost za izvedbo meritev zvočne izoliranosti medetažne konstrukcije oziroma ugotovitve hrupa v tožnikovi dnevni sobi. Pravna podlaga za dovolitev vstopa v pritožnikovo stanovanja sta določili 222. in 228. člena ZPP. Gre za t. i. edicijsko dolžnost, ki jo ima poleg strank postopka tudi tretji.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080621
ZPSPP člen 12, 26, 27 27/2. ZPP člen 213. OZ člen 51.
poslovni prostor – najemna pogodba za določen čas – obličnost – nadaljnja uporaba nepremičnine – izvedba dokaza – spor majhne vrednosti
Tožena stranka je tudi po izteku pogodbeno določenega obdobja najeto nepremičnino uporabljala naprej, zato je pravilen materialnopravni zaključek, da se je pogodba spremenila v najemno pogodbo za nedoločen čas.
Ugotovitev sodišča, da je neko dejstvo pravno nerelevantno, ni posledica dokazne ocene, temveč pravne kvalifikacije pravne podlage tožbenega zahtevka.
OZ člen 435, 461, 462, 468, 478, 480, 480/2, 619, 620, 620/2, 620/3. ------ Op. št. (1): Za kaj takega bi morala tožeča stranka (najmanj) zatrjevati v kakšnem razmerju naj se zniža kupnina upoštevaje vrednost stvari brez napake in vrednost stvari z napako ob sklenitvi pogodbe (478. člen OZ). Zgolj navedba tožene stranke, da tožeča stranka ni upravičena do plačila, prednjega kriterija ne izpolnjuje.
prodajna pogodba – podjemna pogodba - razmejitev med prodajano in podjemno pogodbo – napake – jamčevalni zahtevek - pravice kupca – izguba pravic – nesklepčen ugovor kupca – pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožena stranka je uveljavljala jamčevalni zahtevek na izročitev druge stvari brez napake, kar pa ni eden izmed zahtevkov, ki jih predvideva OZ kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj plača kupnino. Navedeni ugovor tožene stranke je torej nesklepčen in ga je potrebno zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076158
ZPP člen 19, 19/2, 454, 454/2. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 355/2. SPZ člen 72, 72/2.
ugovor stvarne pristojnosti – odgovornost za dolgove zapustnika – dedičeva odgovornost za dolgove – skupnost dedičev – solidarna odgovornost – zastaranje terjatev upravnikov večstanovanjskih objektov
Dokler zapuščina ni bila razdeljena, gre za skupnost dedičev, to pomeni, da dediči solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Solidarna odgovornost pa pomeni, da upnik lahko zahteva plačilo od kateregakoli dediča.
Za terjatve upravnikov večstanovanjskih objektov in za storitve upravljanja ter druge terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih velja enoletni zastaralni rok, vendar je sodišče prve stopnje spregledalo, da začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo in ne od zapadlosti posamezne terjatve.
vročanje vloge v odgovor – obvestilo o vročitvi – fikcija vročitve – pravica do izjave
Za veljavnost vročitve ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju, saj se ob pravilni vročitvi šteje, da je bil seznanjen.
izvedenec – stroški izvedenca – pravica do povračila stroškov – pravica do nagrade
Izvedenec ima v skladu s 1. odstavkom 249. člena ZPP (med drugim) pravico do povračila stroškov za izvedensko delo in pravico do nagrade za to delo. Iz te določbe izhaja, da ima izvedenec pravico do nagrade, ko opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča. Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo delo, ni pomembno, ali se stranke z obsegom naloge, določeno v sklepu o postavitvi izvedenca, strinjajo, niti ali se strinjajo z vsebino mnenja. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane z izpolnitvijo naloge.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – res iudicata – zavrženje predloga
Ko sodišče zavrne predlog za oprostitev plačila sodne takse, je s tem obenem zavrnjen tudi odlog plačila takse, njeno obročno plačilo in delna oprostitev plačila. Če stranka, katere predlog za oprostitev plačila sodne takse je bil kot neutemeljen pravnomočno zavrnjen, potem vloži ali predlog za delno oprostitev plačila takse ali odlog plačila ali obročno plačilo, je vsak tak njen predlog nedovoljen, ker se nanaša na predmet, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, posledično čemur ga je kot takega potrebno zavreči. Vloga stranke, ki pa je zaradi izostanka procesnih predpostavk zavržena, se šteje, kot da sploh ni bila vložena.
Pritožnik je v izjavi o premoženjskem stanju resda navedel, da ne prejema dohodkov niti nima drugega premoženja. Ne glede na to njegov položaj ne utemeljuje oprostitve celotnega plačila sodne takse. Obsojenci imajo na podlagi zakona možnost delati proti plačilu, zavod za prestajanje kazni pa jim je delo v okviru možnosti dolžan zagotoviti.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077180
OZ člen 3, 190, 191, 197. ZPSPP člen 19. ZPP člen 180, 180/3.
aktivna legitimacija upravnika - plačilo stroškov obratovanja v poslovni stavbi - pasivna legitimacija najemnika poslovnega prostora - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - izdatek za drugega - verzija - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Najemnica ni pasivno legitimirana za plačilo stroškov upravljanja, obratovanja in vzdrževanja.
Skladno z 19. členom ZPSPP mora najemnik plačevati najemnino mesečno vnaprej ter povračilo za stroške uporabe skupnih naprav in za skupne storitve v stavbi, če v pogodbi ni drugače določeno. Vendar pa to določilo ureja zgolj pravno razmerje med lastnikom in najemnikom, ne določa pa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb. Ne gre torej za zakonsko predpisano obveznost najemnika do dobaviteljev in upravnika, zato slednji na podlagi določbe 197. člena OZ nima aktivne legitimacije do najemnika.