motenje posesti – posestno varstvo - ekonomski interes - samopomoč
Ni se mogoče sklicevati na to, da tožnica nima ekonomskega interesa za posestvo varstvo, ker ji to pripada že po zakonu. Pravico do sodnega varstva posesti je sodna praksa omejevala v primerih, ko je bila vsebina uveljavljanega sodnega varstva tako banalna, da ni bilo več mogoče govoriti o kakršnemkoli substančnem interesu. Pri podrtju ograje in zahtevi, naj se ta postavi nazaj, ne gre za tovrstno banalnost, marveč za tipičen primer samovolje, ki je pravni red ne dopušča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0077175
ZPP člen 80, 181, 191. ZFPPIPP člen 441. OZ člen 407.
sposobnost biti stranka - pravdna sposobnost - solidarnost na upniški strani - izbris iz sodnega registra - zaključek glavne obravnave - sosporništvo - prenos pogodbe
Četudi se izkaže, da eden izmed upnikov (zatrjevane) solidarne obveznosti ni stvarno legitimiran, to na položaj drugega upnika ne vpliva. Ker sta obe tožeči stranki skupaj zahtevali nerazdelno plačilo denarnega zneska, lahko vsaka tožeča stranka sama zahteva celotno plačilo.
URS člen 19, 19/3. ZDZdr člen 2, 2-3, 74, 75, 76, 91.
varstvo osebne svobode – sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – pojem duševne motnje – zakonski pogoji za izrek ukrepa
Pri ponovni obravnavi naj bo sodišče pozorno na značaj ukrepa sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Kot je bilo že povedano, gre tako kot pri pridržanju v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom za enega najmočnejših posegov v človekovo integriteto. Gre za odvzem prostosti osebi. Zato se lahko uporabi le v skrajnih primerih, ko je zaradi duševne bolezni oziroma duševnega stanja prizadeta voljna sfera osebe, kar je vzrok za ogrožanje življenja, zdravja ali povzročanja hude škode, in ko milejši ukrepi za odvrnitev ogrožanja ne zadoščajo oziroma niso mogoči. V sodni odločbi, ki nadomešča privolitev pacienta, morajo biti zato ugotovljene in natančno obrazložene konkretne okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrin. Natančno in konkretno morajo biti ugotovljeni in obrazloženi vsi zakonsko predpisani pogoji za sprejem osebe v varovani oddelek iz 74. in 75. člena ZDZdr. Utemeljiti in razložiti pa je treba tudi odrejeno trajanje namestitve v varovani oddelek za presojo, ali je trajanje ukrepa omejeno na najkrajši potrebni čas.
Iz samega preklica razpisa (ki je v ZJN-2 dovoljen) še ne izhaja zatrjevana posledica (nastanek škode zaradi priprave ponudbe). Pri uporabi 3. odstavka 20. člena OZ je treba presoditi, ali je opustitev sklenitve pogodbe utemeljena ali ne. Le če je stranka namen skleniti pogodbo opustila zaradi neutemeljenih razlogov, se je pogajala nepošteno. Dokazno breme glede takšnega namena pa je na oškodovani stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076158
ZPP člen 19, 19/2, 454, 454/2. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 355/2. SPZ člen 72, 72/2.
ugovor stvarne pristojnosti – odgovornost za dolgove zapustnika – dedičeva odgovornost za dolgove – skupnost dedičev – solidarna odgovornost – zastaranje terjatev upravnikov večstanovanjskih objektov
Dokler zapuščina ni bila razdeljena, gre za skupnost dedičev, to pomeni, da dediči solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Solidarna odgovornost pa pomeni, da upnik lahko zahteva plačilo od kateregakoli dediča.
Za terjatve upravnikov večstanovanjskih objektov in za storitve upravljanja ter druge terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih velja enoletni zastaralni rok, vendar je sodišče prve stopnje spregledalo, da začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo in ne od zapadlosti posamezne terjatve.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – res iudicata – zavrženje predloga
Ko sodišče zavrne predlog za oprostitev plačila sodne takse, je s tem obenem zavrnjen tudi odlog plačila takse, njeno obročno plačilo in delna oprostitev plačila. Če stranka, katere predlog za oprostitev plačila sodne takse je bil kot neutemeljen pravnomočno zavrnjen, potem vloži ali predlog za delno oprostitev plačila takse ali odlog plačila ali obročno plačilo, je vsak tak njen predlog nedovoljen, ker se nanaša na predmet, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, posledično čemur ga je kot takega potrebno zavreči. Vloga stranke, ki pa je zaradi izostanka procesnih predpostavk zavržena, se šteje, kot da sploh ni bila vložena.
Vstop izvedenca v pritožnikovo stanovanje je nujen pogoj in edina možnost za izvedbo meritev zvočne izoliranosti medetažne konstrukcije oziroma ugotovitve hrupa v tožnikovi dnevni sobi. Pravna podlaga za dovolitev vstopa v pritožnikovo stanovanja sta določili 222. in 228. člena ZPP. Gre za t. i. edicijsko dolžnost, ki jo ima poleg strank postopka tudi tretji.
izvedenec – stroški izvedenca – pravica do povračila stroškov – pravica do nagrade
Izvedenec ima v skladu s 1. odstavkom 249. člena ZPP (med drugim) pravico do povračila stroškov za izvedensko delo in pravico do nagrade za to delo. Iz te določbe izhaja, da ima izvedenec pravico do nagrade, ko opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča. Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo delo, ni pomembno, ali se stranke z obsegom naloge, določeno v sklepu o postavitvi izvedenca, strinjajo, niti ali se strinjajo z vsebino mnenja. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane z izpolnitvijo naloge.
vročanje vloge v odgovor – obvestilo o vročitvi – fikcija vročitve – pravica do izjave
Za veljavnost vročitve ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju, saj se ob pravilni vročitvi šteje, da je bil seznanjen.
Pritožnik je v izjavi o premoženjskem stanju resda navedel, da ne prejema dohodkov niti nima drugega premoženja. Ne glede na to njegov položaj ne utemeljuje oprostitve celotnega plačila sodne takse. Obsojenci imajo na podlagi zakona možnost delati proti plačilu, zavod za prestajanje kazni pa jim je delo v okviru možnosti dolžan zagotoviti.
sodba s skrajšano obrazložitvijo – napoved pritožbe – sodba s polno obrazložitvijo – dvofazni postopek – pritožba zoper sodbo s polno obrazložitvijo – pravni interes
Sodba s skrajšano obrazložitvijo skupaj s sodbo s polno obrazložitvijo sicer tvori enotno odločitev prvostopenjskega sodišča, vendar pa je pritožbo dopustno vložiti zgolj zoper tisto, ki vsebuje obrazložitev po 4. odstavku 324. člena ZPP (4. odstavek 496. člen ZPP). Zaradi dvofaznega postopka „pritožbe na sodbo“ ni mogoče šteti hkrati za dve fazno ločeni vlogi - za napoved pritožbe in za pritožbo.
Napoved pritožbe (kakor je njeno „pritožbo na sodbo“ z dne 6. 10. 2014 pritožbeno sodišče obravnavalo) brez vložene pritožbe ne more biti predmet vsebinskega obravnavanja v pritožbenem postopku. Tožena stranka namreč ni imela pravnega interesa za obravnavanje napovedi pritožbe, ker pojmovno ne gre za pritožbo, ampak le za napoved bodoče pritožbe, ki bi morala biti šele vložena zoper sodbo s polno obrazložitvijo.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077180
OZ člen 3, 190, 191, 197. ZPSPP člen 19. ZPP člen 180, 180/3.
aktivna legitimacija upravnika - plačilo stroškov obratovanja v poslovni stavbi - pasivna legitimacija najemnika poslovnega prostora - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - izdatek za drugega - verzija - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Najemnica ni pasivno legitimirana za plačilo stroškov upravljanja, obratovanja in vzdrževanja.
Skladno z 19. členom ZPSPP mora najemnik plačevati najemnino mesečno vnaprej ter povračilo za stroške uporabe skupnih naprav in za skupne storitve v stavbi, če v pogodbi ni drugače določeno. Vendar pa to določilo ureja zgolj pravno razmerje med lastnikom in najemnikom, ne določa pa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb. Ne gre torej za zakonsko predpisano obveznost najemnika do dobaviteljev in upravnika, zato slednji na podlagi določbe 197. člena OZ nima aktivne legitimacije do najemnika.
upravljanje poslovnih stavb – terjatve upravnika – obratovalni stroški – verzija – zastaranje – splošni zastaralni rok – pridobitev pravice terjati
Dolžnik dolguje obratovalne stroške upravniku, ker je ta zanj izpolnil njegovo zakonsko obveznost, medtem ko dobavitelju dolguje na podlagi pravnega posla. Vtoževane terjatve za povračilo obratovalnih stroškov tako zastarajo v splošnem, petletnem zastaralnem roku (346. člen OZ), saj temeljijo na neupravičeni obogatitvi (197. člen OZ). Tožnica je namreč s trenutkom, ko je namesto toženke (lastnice poslovnega prostora) plačala obratovalne stroške dobaviteljem, pridobila pravico terjati njihovo povračilo (336. člen OZ). Iz povedanega izhaja, da je zastaranje pričelo teči z dnem plačila vtoževanih zneskov dobaviteljem.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080621
ZPSPP člen 12, 26, 27 27/2. ZPP člen 213. OZ člen 51.
poslovni prostor – najemna pogodba za določen čas – obličnost – nadaljnja uporaba nepremičnine – izvedba dokaza – spor majhne vrednosti
Tožena stranka je tudi po izteku pogodbeno določenega obdobja najeto nepremičnino uporabljala naprej, zato je pravilen materialnopravni zaključek, da se je pogodba spremenila v najemno pogodbo za nedoločen čas.
Ugotovitev sodišča, da je neko dejstvo pravno nerelevantno, ni posledica dokazne ocene, temveč pravne kvalifikacije pravne podlage tožbenega zahtevka.
OZ člen 435, 461, 462, 468, 478, 480, 480/2, 619, 620, 620/2, 620/3. ------ Op. št. (1): Za kaj takega bi morala tožeča stranka (najmanj) zatrjevati v kakšnem razmerju naj se zniža kupnina upoštevaje vrednost stvari brez napake in vrednost stvari z napako ob sklenitvi pogodbe (478. člen OZ). Zgolj navedba tožene stranke, da tožeča stranka ni upravičena do plačila, prednjega kriterija ne izpolnjuje.
prodajna pogodba – podjemna pogodba - razmejitev med prodajano in podjemno pogodbo – napake – jamčevalni zahtevek - pravice kupca – izguba pravic – nesklepčen ugovor kupca – pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožena stranka je uveljavljala jamčevalni zahtevek na izročitev druge stvari brez napake, kar pa ni eden izmed zahtevkov, ki jih predvideva OZ kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj plača kupnino. Navedeni ugovor tožene stranke je torej nesklepčen in ga je potrebno zavrniti.