Izpodbijana sodba vsebuje dejstva in razloge zaradi katerih šteje sodišče za dokazano, da je obdolženec storil prekršek naveden v točki 2 izreka izpodbijane sodbe, in da je zanj odgovoren. Razloge o tem sodba sodišča prve stopnje vsebuje pod točko 6 in 7 obrazložitve, ko povzema izpovedbo kot priče zaslišanega policista S.Š., da je obdolženec odrejeni preizkus alkoholiziranosti odklonil z navedbo, da ne bo pihal, po tej navedbi pa mu je policist povedal, da mu je v takšnem primeru prepovedana nadaljnja vožnja, obdolženi pa je sedel v vozilo ter odpeljal s kraja ustavitve. Sodišče nadalje, glede na izpovedbo priče policista, na kakšni razdalji je bil obdolženec ob prepovedi nadaljnje vožnje od policista oddaljen, zaključuje, da je zagotovo slišal izraženo prepoved nadaljnje vožnje, s tem, ko je pred koncem uradnega postopka zapustil kraj ustavitve, pa je uresničil zakonske znake prekrška po devetem odstavku 27. člena ZPrCP. Razlogi, ki jih je navedlo prvostopno sodišče, po oceni pritožbenega sodišča povsem zadoščajo.
Obdolžencu je namreč zaradi odklonitve preizkusa alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku (prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP) policist odredil prepoved nadaljnje vožnje in je tako neupoštevanje odredbe policista o prepovedi nadaljnje vožnje (prekršek po devetem odstavku 27. člena ZPrCP) nedvomno v medsebojni zvezi s prekrškom po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP. Sodišče zato ni imelo razloga, da bi obdolžilni predlog v delu, ki se nanaša na prekršek po devetem odstavku 27. člena ZPrCP zavrglo in zadevo v tem delu vrnilo v obravnavanje pristojnemu prekrškovnemu organu in je utemeljeno postopek o prekršku zoper obdolženca vodilo na podlagi enotnega obdolžilnega predloga v skladu s 55.a členom ZP-1 ter s tem ni ravnalo v škodo obdolženega, oziroma ni kršilo procesne določbe 55.a člena ZP-1 na način, da bi ta vplivala ali mogla vplivati na siceršnjo pravilnost in zakonitost sodbe.
Iz samega preklica razpisa (ki je v ZJN-2 dovoljen) še ne izhaja zatrjevana posledica (nastanek škode zaradi priprave ponudbe). Pri uporabi 3. odstavka 20. člena OZ je treba presoditi, ali je opustitev sklenitve pogodbe utemeljena ali ne. Le če je stranka namen skleniti pogodbo opustila zaradi neutemeljenih razlogov, se je pogajala nepošteno. Dokazno breme glede takšnega namena pa je na oškodovani stranki.
dodelitev v varstvo in vzgojo – stiki – določitev stikov - opravljanje šolskih obveznosti – pravica in dolžnost obeh staršev
Opravljanje šolskih obveznosti z otrokom je dolžnost/breme (pa tudi pravica) obeh staršev, kar mora biti porazdeljeno sorazmerno s časom, ko je otrok pri njima. Glede na to, da je deček dodeljen v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, je logično, da je večji del tega bremena na njej. V skladu z navedenim je sodišče prve stopnje tudi odločilo, da je v času stika preko konca tedna oče tisti, ki mora poskrbeti, da bodo šolske obveznosti opravljene, pa čeprav dečka ne odpelje neposredno v šolo v ponedeljek zjutraj, temveč ga k pripelje nazaj k mami v nedeljo, in to že ob 17.00. Pritožničin strah, da otrok ne bo imel občutka, da se za njegove šolske obveznosti oba starša ne zavzemata, je torej odveč, saj mora po (sedaj že pravnomočni) odločitvi sodišča prve stopnje predlagatelj to storiti najmanj dvakrat mesečno.
Obvestilo iz šestega odstavka 148. člena ZKP po sebi ni nedovoljen dokaz, vendar spet ne dokaz, na katerem bi smela sodba temeljiti. Je le vir pri pridobivanju dokazov na procesno predpisan način, ki edini tvorijo temelj sodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076158
ZPP člen 19, 19/2, 454, 454/2. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 355/2. SPZ člen 72, 72/2.
ugovor stvarne pristojnosti – odgovornost za dolgove zapustnika – dedičeva odgovornost za dolgove – skupnost dedičev – solidarna odgovornost – zastaranje terjatev upravnikov večstanovanjskih objektov
Dokler zapuščina ni bila razdeljena, gre za skupnost dedičev, to pomeni, da dediči solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Solidarna odgovornost pa pomeni, da upnik lahko zahteva plačilo od kateregakoli dediča.
Za terjatve upravnikov večstanovanjskih objektov in za storitve upravljanja ter druge terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih velja enoletni zastaralni rok, vendar je sodišče prve stopnje spregledalo, da začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo in ne od zapadlosti posamezne terjatve.
sodba s skrajšano obrazložitvijo – napoved pritožbe – sodba s polno obrazložitvijo – dvofazni postopek – pritožba zoper sodbo s polno obrazložitvijo – pravni interes
Sodba s skrajšano obrazložitvijo skupaj s sodbo s polno obrazložitvijo sicer tvori enotno odločitev prvostopenjskega sodišča, vendar pa je pritožbo dopustno vložiti zgolj zoper tisto, ki vsebuje obrazložitev po 4. odstavku 324. člena ZPP (4. odstavek 496. člen ZPP). Zaradi dvofaznega postopka „pritožbe na sodbo“ ni mogoče šteti hkrati za dve fazno ločeni vlogi - za napoved pritožbe in za pritožbo.
Napoved pritožbe (kakor je njeno „pritožbo na sodbo“ z dne 6. 10. 2014 pritožbeno sodišče obravnavalo) brez vložene pritožbe ne more biti predmet vsebinskega obravnavanja v pritožbenem postopku. Tožena stranka namreč ni imela pravnega interesa za obravnavanje napovedi pritožbe, ker pojmovno ne gre za pritožbo, ampak le za napoved bodoče pritožbe, ki bi morala biti šele vložena zoper sodbo s polno obrazložitvijo.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077180
OZ člen 3, 190, 191, 197. ZPSPP člen 19. ZPP člen 180, 180/3.
aktivna legitimacija upravnika - plačilo stroškov obratovanja v poslovni stavbi - pasivna legitimacija najemnika poslovnega prostora - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - izdatek za drugega - verzija - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Najemnica ni pasivno legitimirana za plačilo stroškov upravljanja, obratovanja in vzdrževanja.
Skladno z 19. členom ZPSPP mora najemnik plačevati najemnino mesečno vnaprej ter povračilo za stroške uporabe skupnih naprav in za skupne storitve v stavbi, če v pogodbi ni drugače določeno. Vendar pa to določilo ureja zgolj pravno razmerje med lastnikom in najemnikom, ne določa pa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb. Ne gre torej za zakonsko predpisano obveznost najemnika do dobaviteljev in upravnika, zato slednji na podlagi določbe 197. člena OZ nima aktivne legitimacije do najemnika.
upravljanje poslovnih stavb – terjatve upravnika – obratovalni stroški – verzija – zastaranje – splošni zastaralni rok – pridobitev pravice terjati
Dolžnik dolguje obratovalne stroške upravniku, ker je ta zanj izpolnil njegovo zakonsko obveznost, medtem ko dobavitelju dolguje na podlagi pravnega posla. Vtoževane terjatve za povračilo obratovalnih stroškov tako zastarajo v splošnem, petletnem zastaralnem roku (346. člen OZ), saj temeljijo na neupravičeni obogatitvi (197. člen OZ). Tožnica je namreč s trenutkom, ko je namesto toženke (lastnice poslovnega prostora) plačala obratovalne stroške dobaviteljem, pridobila pravico terjati njihovo povračilo (336. člen OZ). Iz povedanega izhaja, da je zastaranje pričelo teči z dnem plačila vtoževanih zneskov dobaviteljem.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – res iudicata – zavrženje predloga
Ko sodišče zavrne predlog za oprostitev plačila sodne takse, je s tem obenem zavrnjen tudi odlog plačila takse, njeno obročno plačilo in delna oprostitev plačila. Če stranka, katere predlog za oprostitev plačila sodne takse je bil kot neutemeljen pravnomočno zavrnjen, potem vloži ali predlog za delno oprostitev plačila takse ali odlog plačila ali obročno plačilo, je vsak tak njen predlog nedovoljen, ker se nanaša na predmet, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, posledično čemur ga je kot takega potrebno zavreči. Vloga stranke, ki pa je zaradi izostanka procesnih predpostavk zavržena, se šteje, kot da sploh ni bila vložena.
izvedenec – stroški izvedenca – pravica do povračila stroškov – pravica do nagrade
Izvedenec ima v skladu s 1. odstavkom 249. člena ZPP (med drugim) pravico do povračila stroškov za izvedensko delo in pravico do nagrade za to delo. Iz te določbe izhaja, da ima izvedenec pravico do nagrade, ko opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča. Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo delo, ni pomembno, ali se stranke z obsegom naloge, določeno v sklepu o postavitvi izvedenca, strinjajo, niti ali se strinjajo z vsebino mnenja. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane z izpolnitvijo naloge.
Vstop izvedenca v pritožnikovo stanovanje je nujen pogoj in edina možnost za izvedbo meritev zvočne izoliranosti medetažne konstrukcije oziroma ugotovitve hrupa v tožnikovi dnevni sobi. Pravna podlaga za dovolitev vstopa v pritožnikovo stanovanja sta določili 222. in 228. člena ZPP. Gre za t. i. edicijsko dolžnost, ki jo ima poleg strank postopka tudi tretji.
vročanje vloge v odgovor – obvestilo o vročitvi – fikcija vročitve – pravica do izjave
Za veljavnost vročitve ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju, saj se ob pravilni vročitvi šteje, da je bil seznanjen.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080621
ZPSPP člen 12, 26, 27 27/2. ZPP člen 213. OZ člen 51.
poslovni prostor – najemna pogodba za določen čas – obličnost – nadaljnja uporaba nepremičnine – izvedba dokaza – spor majhne vrednosti
Tožena stranka je tudi po izteku pogodbeno določenega obdobja najeto nepremičnino uporabljala naprej, zato je pravilen materialnopravni zaključek, da se je pogodba spremenila v najemno pogodbo za nedoločen čas.
Ugotovitev sodišča, da je neko dejstvo pravno nerelevantno, ni posledica dokazne ocene, temveč pravne kvalifikacije pravne podlage tožbenega zahtevka.
Pritožnik je v izjavi o premoženjskem stanju resda navedel, da ne prejema dohodkov niti nima drugega premoženja. Ne glede na to njegov položaj ne utemeljuje oprostitve celotnega plačila sodne takse. Obsojenci imajo na podlagi zakona možnost delati proti plačilu, zavod za prestajanje kazni pa jim je delo v okviru možnosti dolžan zagotoviti.
OZ člen 435, 461, 462, 468, 478, 480, 480/2, 619, 620, 620/2, 620/3. ------ Op. št. (1): Za kaj takega bi morala tožeča stranka (najmanj) zatrjevati v kakšnem razmerju naj se zniža kupnina upoštevaje vrednost stvari brez napake in vrednost stvari z napako ob sklenitvi pogodbe (478. člen OZ). Zgolj navedba tožene stranke, da tožeča stranka ni upravičena do plačila, prednjega kriterija ne izpolnjuje.
prodajna pogodba – podjemna pogodba - razmejitev med prodajano in podjemno pogodbo – napake – jamčevalni zahtevek - pravice kupca – izguba pravic – nesklepčen ugovor kupca – pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožena stranka je uveljavljala jamčevalni zahtevek na izročitev druge stvari brez napake, kar pa ni eden izmed zahtevkov, ki jih predvideva OZ kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj plača kupnino. Navedeni ugovor tožene stranke je torej nesklepčen in ga je potrebno zavrniti.