ZPP člen 116, 116/1, 333, 333/1, 343, 343/1, 366, 366/1.
nedovoljena pritožba – pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje
Sklepa višjega sodišča, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, z rednimi pravnimi sredstvi ni dopustno izpodbijati.
ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/1. ZPCP-2 člen 110a, 110a/5.
dokazi v tujem jeziku – nesporna dejstva – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – prevoz v cestnem prometu – plačilna obveznost prejemnika
Sodišče prve stopnje se je v zvezi z višino vtoževane terjatve sklicevalo na račune, ki niso v slovenskem jeziku. Ker pa višina terjatve med pravdnima strankama ni bila sporna, (relativna) kršitev 2. odstavka 226. člena ZPP ni prerasla v absolutno.
ZPCP-2 v 5. odstavku 110.a člena kot pogoja za plačilno obveznost prejemnika, ne postavlja poskusa izterjave dolga od naročnika. Prejemnik je poleg njega zavezan za plačilo že pod pogojem, da slednji prevoza ne plača v določenem roku.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004233
ZPprCP člen 46, 46/5, 46/5-3. ZKP člen 234, 234/1. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 15.
uporaba merilnika hitrosti - naprave za slikovno dokumentiranje - laserski merilnik hitrosti - sposobnost biti priča - policist kot priča
Obvezna uporaba naprav za slikovno dokumentiranje je predpisana le v primerih, če rezultata merjenja hitrosti ni mogoče takoj po meritvi neposredno prikazati vozniku kontroliranega vozila. Ker pa sta oba policista neposredno po ustavitvi izmerjeni rezultat obdolžencu tudi pokazala, čeprav je bilo obdolženčevo vozilo ustavljeno na drugem kraju in takoj, ko je bilo to objektivno mogoče (brez odlašanja) in tudi varno, je opravljena meritev hitrosti vožnje zakonita.
Za pričo v postopku o prekršku je lahko vabljena oseba, za katero je verjetno, da bi kakorkoli mogla kaj povedati o protipravnem ravnanju storilca in o drugih pomembnih okoliščinah. Nikakor ni prepovedano, da bi v zvezi s samo storitvijo prekrškov in okoliščinami, v katerih so bili v konkretnem primeru prekrški storjeni, zaslišani policisti kot uradne osebe, ki so bile v konkretnem primeru navzoče.
separatni stroški – predlog za preložitev naroka – stroški, ki jih je povzročila stranka po svoji krivdi – stroški prihoda priče na sodišče
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi pritožnik predlog za preložitev naroka, na katerega je bila vabljena tudi priča, lahko posredoval prej in s tem omogočil, da bi sodišče o preložitvi obravnave lahko obvestilo ne le stranke, pač pa tudi vabljeno pričo.
izpodbijanje sklepa skupščine - delitev dobička delničarjem - uporaba bilančnega dobička za dividende
Možnost izpodbijanja sklepa skupščine, ker za dividende ni bil uporabljen bilančni dobiček v višini najmanj 4 % osnovnega kapitala, spada med tako imenovane manjšinske pravice. Pravica do udeležbe v dobičku je namreč temeljna premoženjska pravica, ki jo ima delničar in tudi najpomembnejši razlog, da delničar sploh je delničar. Zakon je zato določil minimalni znesek, ki ga skupščina praviloma mora uporabiti za dividende. Če ta višina ni dosežena, lahko delničarji izpodbijajo sklep skupščine, družba pa se lahko brani, da po presoji dobrega gospodarstvenika okoliščine ne omogočajo delitve dobička med delničarje. V predmetni zadevi ne gre za tak primer. Tožeča stranka (uprava družbe) želi doseči ravno nasprotno od upravičenja, ki ga daje 399. člen ZGD-1 (želi, da se med delničarje dobiček sploh ne deli), zato zahtevka na izpodbijanje sklepa skupščine, s katerim je bil v okviru zakona in statuta bilančni dobiček uporabljen za dividende, iz razloga, ker konkretne okoliščine delitve dobička med delničarje ne omogočajo, po določbi 339. člena ZGD-1 nima.
Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da se določba 164. člena ZEKom uporablja tudi za zasebna omrežja. Zakonske omejitve lastninske pravice so dopustne le v javnem interesu. Upravičenj, ki jih imajo upravljalci javne infrastrukture ni mogoče širiti na nejavno infrastrukturo, saj umanjka javni interes.
zahteva za sodno varstvo - nošenje orožja na javnem kraju - vznemirjanje ljudi
Ob očitku iz plačilnega naloga, da naj bi storilec na javnem kraju nosil orožje na način, s katerim naj bi vznemirjal ljudi (tako, da ga le-ti opazijo!), kar pa ni zaznala v tamkajšnjem lokalu niti natakarica, niti policist, ki je bil prisoten ob varnostnem pregledu, je sodišče prve stopnje z zadostnimi in razumljivi razlogi zaključilo, da ni mogoče (z gotovostjo) sprejeti zaključka, da je storilec v kritičnem času ravnal v nasprotju s 24. členom ZOro-1, saj zgolj anonimna prijava neidentificiranega občana ne more biti podlaga za očitek o ravnanju v nasprotju z navedeno zakonsko določbo.
stranska intervencija - pravni interes za stransko intervencijo
Pritožbeno sodišče na podlagi spisovnih podatkov ugotavlja, da stranska intrevenienta pravnega interesa za vstop v pravdo na strani tožene stranke nista izkazala. Nista namreč podala ustreznih trditev, s katerimi bi zatrjevala, da se bo njun pravni položaj kakorkoli izboljšal, če bosta v konkretni pravdi tožnika izgubila.
Predmet tožbe je znesek, ki je bil tožencu izplačan brez pravne podlage v upravnem aktu oziroma upravni odločbi. Predmet odločanja v tej zadevi torej ni odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznika v konkretni upravni zadevi, ampak gre za spor iz premoženjskega oziroma obligacijskega (obogatitvenega) razmerja med strankama. Odločanje v tem sporu zato sodi v pristojnost sodišča.
spor majhne vrednosti – vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – upravičenci – lokalne skupnosti kot upravičenci – višina vračila
Pritožba tožene stranke utemeljeno izpostavlja, da je sodišče v nasprotju z določilom 4. člena ZVVJTO, ki v 2. odstavku izrecno nalaga, kako se določi višina vračila, ni upoštevalo, da je povprečen znesek priključnine in prispevka SIS za območje Krajevne skupnosti znašal 526,00 EUR.
URS člen 22. ZPP člen 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8, 450.
spor majhne vrednosti – enako varstvo pravic – pravica do sodelovanja v postopku – dokazovanje – izvedba dokazov – prosta presoja – pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – substanciranost dokaznega predloga – opustitev zaslišanja stranke – neudeležba na naroku – obrazloženost stroškovne odločitve
Pooblastilo, da v sporu majhne vrednosti sodišče lahko omeji čas in obseg dokazovanja, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med sodnim varstvom pravic strank in pospešitvijo postopka, ne pomeni podlage, da lahko sodišče pri odločanju, katere dokaze bo izvedlo in katere ne, spregleda pravico stranke, da predlaga dokaze in da se, če za to ne obstajajo dopustni razlogi, ti dokazi tudi izvedejo.
povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – poravnava – pogodba – ničnost poravnave – pomota v izračunu – previsok znesek – vračilo zneska – zavedanje o pomoti – razveljavitev poravnave – opravičljiva zmota – predvidljiva napaka – mehanizmi za preprečitev napak – občina – krajevna skupnost – neupravičena obogatitev
Ničnost (in tudi izpodbojnost) je sankcija za napake v fazi sklenitve pogodbe, zato dogajanje po sklenitvi pogodbe za ničnost ni več pomembno. Če pa bi se v dokaznem postopku izkazalo, da je tožena stranka (oziroma njeni organi) vedela, da ni upravičena do vračila vlaganj v tako visokem znesku, da je prišlo do pomote, in je kljub temu sklenila Poravnavo, bi bilo njeno ravnanje v nasprotju z moralo in Poravnava nična.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20, 20a, 20a/1, 21, 21/1. ZN člen 4, 42, 43, 43/1, 43/2, 43/3, 49, 50, 50/1, 50/3. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
poroštvo – notarski zapis – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – soglasje k neposredni izvršljivosti – razlaga pogodb
Pogoj za to, da je notarskemu zapisu priznana lastnost izvršilnega naslova, je med drugim tudi dolžnikovo (porokovo) soglasje z njegovo neposredno izvršljivostjo, ki mora biti v notarskem zapisu izrecno in nedvoumno zapisano. V predmetni zadevi ta pogoj glede poroka ni izpolnjen.
Izrecnega soglasja poroka z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa ne more nadomestiti niti opozorilo in pouk notarja o pravnih posledicah pravnega posla niti dejstvo, da je porok v uvodu notarskega zapisa naveden kot stranka, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba.
Pogodbena določila se uporabljajo tako, kot se glasijo. Šele v primeru, da bi šlo za sporna določila, bi bilo mogoče uporabiti nadaljnje razlagalno pravilo, to je skupni namen strank, ki pa v predmetni zadevi ne pride v poštev, saj za ugotovitev zavez strank zadostuje jezikovna (gramatikalna) razlaga.
Glede na ugotovitve, da tožena stranka ni ravnala s ciljem pridobitništva, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožeča stranka ni dokazala utemeljenosti svojega tožbenega zahtevka, saj je pridobitništvo bistven element protipravnosti pri zatrjevani pogodbeni kršitvi. Ker tega elementa protipravnosti tožeča stranka ni uspela dokazati, je posledično odpadel pravni temelj za vtoževano pogodbeno kazen.
ZST-1 člen 11, 12, 12/4, 13, 13/3, 13/4. ZPP člen 108.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – predlog za obročno plačilo sodnih taks – nepopolno izpolnjena izjava o premoženjskem stanju – neresnično navajanje podatkov – odvzem dokazne vrednosti – vsebinsko pomanjkljiva vloga – formalno pomanjkljiva vloga
Pri nepopolno izpolnjeni izjavi o premoženjskem stanju ne gre za formalno pomanjkljivost predloga za oprostitev oziroma obročno plačilo takse, pač pa za vsebinsko pomanjkljivost, ki lahko vpliva na odločitev o utemeljenosti samega predloga.
Pomanjkljivo izpolnitev izjave o premoženjskem stanju je praviloma mogoče primerjati z navedbo neresničnih podatkov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza
Na podlagi dejstva, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici podana 5. 7. 2011 in da je tožena stranka razloge za odpoved ugotovila najkasneje 26. 5. 2011, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je podana po izteku roka iz drugega odstavka 110. člena ZDR. Ta določa, da mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved. Zato je tožničinemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in za ugotovitev, da tožnici na tej podlagi delovno razmerje 7. 7. 2011 ni prenehalo, potrebno ugoditi.
ZPP člen 242, 242/2, 249, 249/2, 337, 337/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 47, 47/4, 49, 49/1, 49/1-2, 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2.
odmera nagrade in stroškov cenilcu - utemeljitev priglašenih stroškov ter nagrade - zahtevnost opravljene cenitve - nedovoljene pritožbene novote
Izvedenec ni pojasnil okoliščin, na podlagi katerih je opredelil zahtevnost opravljene cenitve. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila predmet cenitve povprečna stanovanjska hiša z manjšim pomožnim objektom, kar samo po sebi še ne daje podlage za zaključek, da bi bila taka cenitev zahtevna.
ZST-1 člen 2, 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 8. ZST-1 tarifna številka 1111. ZIZ člen 62.
plačilo sodne takse - procesna predpostavka - izvršilni postopek - nastanek taksne obveznosti - taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - pristojnost sodišča - pravnomočnost - premalo plačana sodna taksa za redni postopek
Ob upoštevanju pravnomočne odločitve, da bo o zadevi odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani, in dejstvu, da je spis že prispel na pristojno sodišče, pred katerim naj bi tekel pravdni postopek, je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje v plačilnem nalogu z dne 26. 11. 2014, s katerim je bil pritožnik na podlagi tar. št. 1111 ZST-1 pozvan na plačilo premalo plačane sodne takse v znesku 9.451,00 EUR. Pritožbeno stališče, da bi sodišče lahko terjalo sodno takso za pravdni postopek šele potem, ko bi odločilo, da je pristojno za odločanje o glavni stvari, nima podlage v določilu 2. točke 2. odstavka 5. člena ZST-1.
ZST-1 člen 6, 6/1, 11, 11/3, 11/4, 12, 12/3. ZPP člen 108. ZDavP-2 člen 36, 36/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – formalno pomanjkljiva vloga – vsebinsko pomanjkljiva vloga – nesklepčnost predloga – pomanjkljiva trditvena podlaga – blokada računa – način plačila sodne takse – gotovinska plačila – plačila v manjših zneskih – pravne osebe
Sodišče je dolžno pozvati stranko na dopolnitev vloge le, če je vloga nerazumljiva, ali če ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (t. i. formalno pomanjkljiva vloga) oziroma, glede na specialno določbo 3 odstavka 12. člena ZST-1, če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge.
Samo dejstvo, da tožena stranka (kljub pozivu sodišča prve stopnje z dne 22. 10. 2014 naj dopolni tudi trditveno podlago) v vlogi oziroma dopolnitvi predloga ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 3. odstavku 11. člena ZST-1 (tožena stranka bi moral najmanj zatrjevati in nato še dokazati, da premoženja ne more unovčiti in zakaj ne) se nanaša na vsebinsko pomanjkljivost (t. i. nesklepčnost) predloga, za katero vračanje v dopolnitev ni predpisano.
Okoliščina, da ima blokiran račun, za plačilo sodne takse ni nepremagljiva ovira, saj lahko pravne osebe, če gre za plačila v manjših zneskih (kar pa 210,00 EUR vsekakor je), opravljajo posle (npr. prodajo zaloge) tudi gotovinsko, na enak način (torej z gotovino) pa je možno tudi plačilo sodne takse.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – pogoji za izrek ukrepa – ogrožanje življenja in zdravja
Okoliščina, da ob dogodku z njegove strani ni prišlo do fizičnega ogrožanja, ni odločilna. Njegovo postopanje pred sprejemom v bolnišnico, ki naj bi, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, izkazovalo agresivne težnje, ni samo po sebi razlog za izrečeni ukrep. Pomembno je zgolj, ker odraža njegovo trenutno bolezensko stanje, zaradi katerega je upoštevaje jasne izvedenčeve ugotovitve podan obstoj nevarnosti bodočega (samo)ogrožanja, ki je zaradi pritožnikove bolezenske neuvidevnosti v konkretnem primeru ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenja). Zato je stališče, da je pogoj za izrek ukrepa zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom (brez privolitve v nujnem primeru) predhodna uporaba fizične sile oziroma okoliščina, da je že prišlo do fizičnega ogrožanja, napačno.