izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza
Na podlagi dejstva, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici podana 5. 7. 2011 in da je tožena stranka razloge za odpoved ugotovila najkasneje 26. 5. 2011, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je podana po izteku roka iz drugega odstavka 110. člena ZDR. Ta določa, da mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved. Zato je tožničinemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in za ugotovitev, da tožnici na tej podlagi delovno razmerje 7. 7. 2011 ni prenehalo, potrebno ugoditi.
ZPP člen 242, 242/2, 249, 249/2, 337, 337/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 47, 47/4, 49, 49/1, 49/1-2, 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2.
odmera nagrade in stroškov cenilcu - utemeljitev priglašenih stroškov ter nagrade - zahtevnost opravljene cenitve - nedovoljene pritožbene novote
Izvedenec ni pojasnil okoliščin, na podlagi katerih je opredelil zahtevnost opravljene cenitve. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila predmet cenitve povprečna stanovanjska hiša z manjšim pomožnim objektom, kar samo po sebi še ne daje podlage za zaključek, da bi bila taka cenitev zahtevna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080991
ZPP člen 7, 212. Odlok o oskrbi s pitno vodo člen 19, 19/3.
terjatev dobavitelja – račun za vodo – trditveno in dokazno breme – ključ delitve stroškov – solidarna obveznost
Ker je izrecno predpisano, da uporabniki vse do popolnega plačila dolga tožeči stranki odgovarjajo nerazdelno solidarno, ima tožeča stranka materialnopravno upravičenje zahtevati od posameznega uporabnika plačilo celotnega (in ne le na posameznega uporabnika odpadlega) neplačanega računa za skupno dobavljeno vodo. Ali povedano drugače: način interne delitve stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom se nanaša izključno na notranje razmerje med etažnimi lastniki oziroma med njimi in upravnikom.
razpravno načelo – trditvena podlaga – oznaka tožene stranke – sposobnost biti pravdna stranka – neobstoječa pravna oseba – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče lahko (praviloma) opre svojo odločbo samo na dejstva, ki so jih navedle stranke. Če ravna drugače in odločitev opre na dejstvo, ki ga nobena stranka ni zatrjevala in o katerem se zato nobena od njiju tudi ni mogla izjaviti, stori kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 21, 24, 24/1, 24/2, 40, 40/1 40/5, 44, 44/2, 58, 58/3. ZPP člen 105, 105/2, 108, 212.
prehod obveznosti - listina, ki izkazuje prehod obveznosti - trditveno breme
Sodišče dovoli izvršbo tudi proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila obveznost prenesena ali je na drug način prešla nanj (drugi v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ). Enako kot v primeru obstoja izvršilnega naslova, ki glasi na dolžnika zoper katerega upnik predlaga izvršbo, se mora upnik v predlogu za izvršbo sklicevati na javno ali po zakonu overjeno listino, ki izkazuje prehod obveznosti od dolžnika iz izvršilnega naslova na dolžnika zoper katerega upnik predlaga izvršbo.
Če kakšni stranki vabilo za glavno obravnavo ni vročeno, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato najprej preizkusilo, ali je zatrjevano procesno dejstvo (opustitev vročitve toženki) resnično ali ne. Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da povratnica, ki je v spisu pripeta k list. št. 55, nakazuje vročitev vabila toženki. Povratnica je javna listina, zato izkazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje oziroma določa. V skladu s 4. odstavkom 224. člena ZPP je možno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Pritožnica tega niti ne trdi, kaj šele dokazuje.
predlog za oprostitev plačila takse za pritožbo - pravočasnost
V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Navedeno pomeni, da je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za postopek s pritožbo pravočasen, če je vložen v roku za plačilo sodne takse, določenem v taksnem plačilnem nalogu (ustavna odločba U-I-41/2013 z dne 10. 10. 2013, sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 165/2011 z dne 29. 5. 2014).
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – vsebina razmerja med podjemnikom in podizvajalcem – neodvisnost podjemnikove obveznosti plačati podizvajalcu – dospelost podjemnikove obveznosti – pogoj – plačilo glavnega naročnika
Toženkina obveznost (v razmerju do glavnih naročnikov je tožena stranka podjemnik) plačati podizvajalcu (tj. tožeči stranki) je neodvisna od tega, ali je za opravljeni posel (torej za posel, ki ga je opravila tožeča stranka) od svojih glavnih naročnikov prejela plačilo. Lahko pa podjemnik (tožena stranka) in podizvajalec (tožeča stranka) vsebino svojega pogodbenega razmerja uredita tudi drugače, na primer tako, da dospelost podjemnikove obveznosti plačati podizvajalcu vežeta na (dodaten) pogoj, da je podjemnik za posel, ki ga je opravil podizvajalec, prejel plačilo od svojega (glavnega) naročnika.
premoženje nezakonitega izvora – odvzem premoženja nezakonitega izvora – nesorazmernost premoženja glede na prihodke – povezana oseba – domneva o brezplačnosti prenosa – finančna preiskava – uvedba finančne preiskave – utemeljeni razlogi za sum – namen zakona – začasno zavarovanje – pogoji za začasno zavarovanje – odreditev začasnega zavarovanja – zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi – domneva nedolžnosti – smiselna uporaba predpisov – pravica do zasebne lastnine – prepoved povratne veljave pravnih aktov – prepoved retroaktivnosti – dopustna retroaktivnost
Postopek po ZOPNI za razliko od kazenskega postopka, ki teče in personam, torej proti konkretni osebi, poteka zoper premoženje. Gre za civilno ali in rem zaplembo ob obstoju zakonsko določenih pogojev. Odvzem premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI tako spada med ukrepe, ki se izrekajo tudi brez obsodilne sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepa odvzema. Gre za ukrep civilno pravne narave, ki se realizira v pravdnem postopku. V pravdnem postopku pa velja načelo prirejenosti strank in ni potrebe po posebnih procesnih varovalkah, kakršno vzpostavlja tudi domneva nedolžnosti.
Zakonodajalec se nedvomno zaveda retroaktivne veljave, saj je navedel, da se zakon uporablja tudi za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. 1. 1990. Iz 2. člena ZOPNI izhaja namen zakona. Ta je v preprečevanju pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi. Tudi iz tega določila jasno izhaja, da ustavnega jamstva lastnine iz 33. člena Ustave RS ni mogoče obravnavati brez pooblastila iz 67. člena Ustave RS. Ta določa meje varovanja zasebne lastnine, do katerega je upravičena le tista, ki je bila pridobljena v skladu s prepisi. S tem so po mnenju pritožbenega sodišča izkazani pogoji za dopustno retroaktivnost (2. odstavek 155. člena Ustave RS).
izvršilni stroški - nastanek stroškov - priglasitev stroškov - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov - rok - subjektivni kriterij - objektivni kriterij
Upnik se z dejanskim nastankom stroškov cenitve seznani z izdajo sklepa o odmeri nagrade cenilcu in mu subjektivni rok za priglasitev navedenega stroška prične teči z vročitvijo tega sklepa. Ker so v konkretnem primeru bili sklepi o odmeri stroškov cenilcem upniku vročeni dne 3. 3. 2010, povračilo teh stroškov pa je zahteval šele 8. 3. 2012, je s tem nedvomno prekoračil subjektivni rok za vložitev zahteve za povrnitev navedenih stroškov. Ker je stroške priglasil prepozno, do njih ni upravičen.
Tožeča stranka je že v prvi pripravljalni vlogi svoje trditveno in dokazno breme izpolnila, v drugi pa je svoj zahtevek utemeljevala le v obsegu navedb tožene stranke.
nagrada odvetnika – višina nagrade – nagrada za postopek – prenehanje mandatnega razmerja – ustavitev postopka
Tar. št. 3101 ZOdvT se uporablja, če preneha mandat odvetniku pred zaključkom zadeve, ne pa za primer zaključka zadeve pred meritorno odločitvijo. Če se postopek zaradi umika tožbe ustavi, to ne pomeni, da je prenehalo pooblastilno razmerje med stranko in njenim odvetnikom in da je odvetnik zaradi tega upravičen do nižje nagrade.
ZPP člen 324, 324/4, 495, 496, 496/1, 496/4, 496/7.
sodba s skrajšano obrazložitvijo – gospodarski spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – nevložitev pritožbe – dokazni postopek – pravni interes – zavrženje napovedi pritožbe
Sama napoved pritožbe, brez vložene pritožbe ne more biti predmet vsebinskega obravnavanja v pritožbenem postopku. Toženka namreč ni imela pravnega interesa za obravnavanje napovedi pritožbe, ker pojmovno ne gre za pritožbo, ampak le za napoved bodoče pritožbe, ki bi morala biti šele vložena zoper sodbo s polno obrazložitvijo.
nadure - delo preko polnega časa - plača - plačilo za delo
Tožena stranka ima prav, da je delavec upravičen do plačila dodatka za nadurno delo samo v primeru, da mu takšno delo delodajalec odredi. V konkretni zadevi je bilo tožniku nadurno delo odrejeno (tožnik je opravljal prevoze v tujini po navodilu tožene stranke, ki mu je odrejala destinacije njegovih poti in časovni okvir, v katerem morajo biti te poti opravljene). Dejstvo, da tožniku niso bile nadure odrejene pisno oz. izrecno ustno, ne more iti na njegovo škodo.
V primeru, kadar je delavcu odrejeno opravljanje nadurnega dela, ki presega zakonske omejitve, je delavec upravičen do izplačila vseh nadur, saj za prekoračitev dovoljene kvote nadur ni odgovoren in ga zato ne morejo zadeti škodljive posledice.
Pri oblikovanju dokazne oceni ni nujno, da bi sodišče lahko posamezni priči sledilo zgolj v celoti ali pa ji ne bi sledilo. Možno je tudi, da sodišče sledi zgolj delu izpovedbe, kar je odvisno od izvedbe preostalih dokazov in je rezultat tistega dela sodnikovega miselnega procesa (kar mora sodnik potem ustrezno prenesti v obrazložitev svoje odločbe), ki ga 8. člen ZPP ubesedi kot skrbno in vestno presojo vseh dokazov skupaj.
Dokaz z vpogledom v fotografijo je samostojen dokazni predlog, zato ga sodišče na naroku, ki ni prvi, ne more dopustiti z izgovorom, da gre za del izvedbe pravočasno predlaganega dokaza z zaslišanjem stranke.
Tožnik je vložil tožbo zaradi diskriminacije pri zaposlovanju z odškodninskim zahtevkom. Ker obravnavani spor ni spor o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, temveč gre za spor o pravici v zvezi z delovnim razmerjem ter premoženjski spor, se v takšnem postopku takse plačujejo (tožeča stranka je vložila tožbo za varstvo pravic pri izbiri na delovno mesto v vzgojno-izobraževalnem zavodu). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso.